Slovenska karitas je na pepelnično sredo, ko se v Katoliški cerkvi začne 40-dnevni post pred veliko nočjo, začela tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat poteka z geslom Moja poteza, s čimer organizatorji sporočajo, da je izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola osebna odločitev.

Namen akcije, ki bo trajala do 3. aprila 2021, je izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola na cestah, pri zdravju in v družinah. Ob tem opozarjajo, da je to le vrh ledene gore, ki ga opazimo, pod njim pa se skriva veliko trpljenja.

Inštitut za nutricionistiko je že sedmo leto zapored izbral inovativna živila, ki imajo bolj ugodno (bolj zdravo) prehransko sestavo in vsebujejo manj soli ali sladkorjev. Osem izdelkov, ki so v svojih kategorijah izstopala bo lahko nosilo nalepko "inovativno živila 2021".

Nagrade so prejeli Engrotuš v sodelovanju z Ano Roš in Pekarno Geršak za pirin kruh z drožmi, kmetija Kukenberger v sodelovanju s kmetijo Kastelic za ekološki jogurt domače jabolko in Ljubljanske mlekarne za sadni skutici Mu Muki borovnica in malina. Mercator IP je prejel nagrado za izdelke iz linije Minute, in sicer za izdelke iz bulgurja, kamuta in črnega riža z zelenjavo, Žito pa za linijo brezglutenskih kruhov Be free. Med pijačami je Malinca v sodelovanju s podjetjem BeLife prejela nagrado za brezalkoholno pijačo kombuča z okusom maline. Proizvajalci je inštitut posebej povabil h razvoju polnozrnatih izdelkov, nagrado je prejel Spar Slovenija za polnozrnati kruh. Izobraževalni center Piramida Maribor pa je prejel posebno nagrado za inovativnost izdelkov iz študentskih programov za pirin polnozrnati kruh z manj soli.

 Čeprav že skoraj leto dni vsak dan nosimo maske, si marsikdo želi nadeti pravi pustni kostum in se v njem tudi pokazati na ulici. Vendar nam je covid-19 prekrižal načrte, tako so vse javne maškarade in pustni karnevali odpovedani. A ne pustite si vzeti šegavega vzdušja, saj kot pravijo člani Pustnega društva Cerknica: Pust je vedno bil, pust je in pust bo. In za pusta so maske še posebej obvezne.

Zato bodo Karantenval 2021 vseeno izpeljali, tokrat na daljavo. Do 17. februarja si lahko na TV Oron ter na Facebooku in kanalu YouTube Pustnega društva Cerknica ogledate predajo oblasti in druge dogodke, v nedeljo pa lanski karneval z letošnjimi komentarji.

 Enajsti februar je zaradi simbolike številčnega zapisa - 11.2. – dan enotne mednarodne številke za klic v sili 112. Nanjo lahko pokličemo, če potrebujemo nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorsko ali jamarsko reševalno službo ali ob naravnih in drugih nesrečah, ko so ogrožena življenja ljudi in živali.

 Na številko 112 lahko kadarkoli (24 ur dnevno, vse dni v letu) brezplačno pokličemo v katerikoli državi Evropske unije in ob tem govorimo v maternem jeziku. Pokličemo lahko s stacionarnega ali z mobilnega telefona, tudi na območju s slabim signalom. Gluhe in naglušne osebe pa lahko pošljejo kratko sporočilo (SMS) ali posredujejo besedilni klic preko sistema WAP 112. Ob klici čim bolj natančno povejmo, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj, kakšne so okoliščine na kraju nesreče,  koliko je ponesrečencev, za kakšne poškodbe gre ter kakšno pomoč potrebujemo.

  Najstarejša Evropejka, francoska nuna Lucile Randon, je le nekaj dni pred svojim 117. rojstnim dnevom prebolela covid-19, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Lucile Randon, ki je leta 1944 prevzela ime sestra Andre, je bila 16. januarja pozitivna na testu za okužbo z novim koronavirusom, a ni imela simptomov. Lokalnim medijem je povedala, da se ni niti zavedala, da je okužena. Po potrditvi okužbe se je izolirala od drugih oskrbovancev v domu za upokojence v Toulonu na jugu Francije, sedaj pa je v celoti okrevala. Sestra Andre, ki je slepa in uporablja voziček, se veseli jutrišnjega praznovanja rojstnega dneva, čeprav ga bo praznovala z manjšo skupino stanovalcev kot običajno. V domu so za lokalni časnik Var Matin povedali, da ni pokazala nobenega strahu pred boleznijo, da pa jo je zelo skrbelo za druge stanovalce.

 Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki delujejo v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so zaradi epidemije covid-19 zaprti, vendar kljub temu potekajo določene aktivnosti, a na daljavo.

 Kot je povedala Katja Krivec, vodja DCA, v sedmih centrih preko spletnih povezav poteka kar 76 aktivnosti. Med njimi so tečaji tujih jezikov, telovadba, izobraževanje, tapkanje, meditacija, spletni klepet ob kavi, osebni pogovori s strokovnimi delavkami centrov. Kot zanimivost naj navedemo, da jim je uspelo organizirati celo pevske vaje preko aplikacije Zoom.

 Prešernov dan, 8. februar, bo letos potekal na drugačen način, večinoma na spletu, pa tudi po radiu in televiziji.

Recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih, že 35 let pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, bo potekal le v radijskem studiu.  Začel se bo ob 12. uri in zaključil ob 13.30, dramskim igralkam in igralcem lahko prisluhnete v neposrednem prenosu na 3. programu nacionalnega radia - program Ars, poezija pa bo prek ozvočenja odmevala tudi v mestnih središčih Ljubljane, Kopra, Celja in Maribora. Kot so sporočili iz združenja, se jim bo pridružil violončelist Gregor Fele, član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poskrbeli pa bodo tudi za video prenos na spletnih straneh.

Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.

V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah, kar ni čudno, saj je bila tedaj povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa lahko v razvitem svetu, torej tudi v Sloveniji, pričakujemo, da bomo v povprečju doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva. Zato ne razmišljajte o tem, ali bi se ali se ne bi cepili proti koronavirusni bolezni.