Na koncu bomo mi postali beli medvedi
Ne le da zagovarja odgovoren odnos do okolja, po teh načelih se trudi tudi živeti. Prof. dr. Dušan Plut, geograf, zgodovinar, ekolog in zaslužni profesor ljubljanske univerze, se je na pogovor pripeljal s kolesom, čeprav je zunaj snežilo. Ob osamosvojitvi Slovenije je za krajši čas šel v politiko in predsedoval zeleni stranki, ki se je pridružila Demosovi vladi, in bil izvoljen v predsedstvo Republike Slovenije. Potem je nadaljeval akademsko pot. Ves čas je družbeno angažiran intelektualec, še posebej kritično opozarja na ekološke probleme. Prepričan je, da se brez korenitih sprememb človeštvu slabo piše. Že desetletja živi v Ljubljani, a je še vedno povezan z rodno Belo krajino. Tudi kot upokojenec ne miruje, med drugim je še vedno dejaven v Svetu za varovanje okolja pri SAZU in tudi v belokranjskem ekološkem društvu Proteus.
-
Vsak dan nas spremljajo slabe novice. Spominjam se ideje, ki sem jo začela širiti pred mnogimi leti; da bi obstajalo pravilo, po katerem bi moral sleherni medij v prav vsaki izdaji objaviti vsaj eno lepo novico. Nekateri so to storili, a marsikateri so poročali, da se slabe neprimerno bolje prodajajo. S koronakrizo se je stanje le še poslabšalo. Razveseljevale so nas le dobrodelne akcije in nekateri uspehi športnikov. Zdaj, ko je za nami marsikatera grenka preizkušnja, sem sklenila, da razmislim, kaj mi je prinesel ta nenavadni virus.
-
Kaj mi pripada v jeseni življenja
Marsikdo se sprašuje, katere zdravstvene in zobozdravstvene storitve krije njegovo zavarovanje in kdaj so potrebna doplačila, kje in kako lahko dobi ustrezne medicinske pripomočke, ali je treba plačati prevoz z reševalnim vozilom v nujnih primerih, kam se lahko obrne, ko potrebujejo oskrbo … Te in še številne druge koristne informacije, ki jih potrebujejo starejši ali njihovi svojci pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, najdete v priročniku Kaj mi pripada v jeseni življenja.
-
Do leta 2070 bo v državah Evropske unije skoraj tretjina prebivalstva starejša od 65 let (zdaj jih je 20 odstotkov). Evropska komisija je zasnovala t. i. zeleno knjigo o staranju, ki išče rešitve za prilagajanje demografskim spremembam. V spletni razpravi o staranju Evrope, ki jo je pripravila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, pa so sodelujoči razpravljali predvsem o spopadanju z epidemijo in potrebami po odpravljanju njenih posledic.
Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, na ministrstvu prioritetno rešujejo težave z oskrbo starejših, ki jih je epidemija koronavirusne bolezni še izpostavila. V tem in prihodnjem letu bo na voljo 30 milijonov evrov za državne naložbe za področje starejših, iz instrumenta ReactEU bo na voljo še približno 90 milijonov evrov. Iz tretjega vira, sklada za okrevanje in odpornost, pa bodo lahko sredstva črpali šele po sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi. Tega pa naj bi vlada obravnavala predvidoma junija. Po ministrovem mnenju je to ključna in največja reforma te vlade, ki izhaja iz dejstva, da »starost ni bolezen, ampak normalen del človekovega življenja, in človeka smo dolžni v tem podpreti«.
Kar 15 ton izdelkov za družine v stiski
.jpg)
V dvanajsti skupni dobrodelni akciji sta Slovenska karitas in Hofer zbrala 15 ton izdelkov za družine v stiski v skupni vrednosti 4500 evrov. V štirih dneh (zadnja dva konca tedna) v marcu so zbirali predvsem osnovna živila, otroško hrano in izdelke za higieno. Vsaka od 89 trgovin je k zbranim izdelkom kupcev dodala še poln nakupovalni voziček.
Kot so povedali pri Slovenske karitas so hvaležni za vsakogar, ki v teh težkih časih nameni prijazno gesto sočloveku, ki biva v neprijaznih razmerah. »Vedno znova se veselimo dobrodelnih akcij v trgovinah Hofer, saj je odziv kupcev zmeraj velikodušen in tako lahko pomagamo številnim družinam. Znova smo dokazali, da z majhnim darom lahko skupaj pričaramo veliko zadovoljstvo, zato se naj ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki so v košaro pristavili izdelke in podprli naš projekt.«
-
STARANJE V SLOVENIJI
Pomanjkanje kadra za oskrbovanje ljudi, ki ne morejo sami opravljati vsakdanjih opravil, je dejstvo. Zadnjič smo razčlenili vzroke za ta problem: to delo je težko, slabo plačano, ne uživa javnega ugleda, institucionalizirane ustanove ne izhajajo iz dejanskih potreb in zmožnosti oskrbovancev in oskrbovalcev, naša kultura odriva človeško nemoč stran od oči in iz zavesti. Vendar se kaže rešitev.
Izkušnje po Evropi kažejo, da je rešitev za kadrovsko pomanjkanje oskrbovalcev sodobna oskrba v lokalni skupnosti. Ko lokalna skupnost prevzame oskrbo svojih nemočnih ljudi in jo skupaj z državo in strokovnimi službami izvaja kot enovito, v celoto integrirano dejavnost, se v tem kraju rešuje tudi problem pomanjkanja dobrih oskrbovalcev.
-
Prehod na boljši jutri
V današnjem času se izrazito kaže, kako nemočno in nezadovoljno je ljudstvo. Beži s sklonjeno glavo iz države v državo, s celine na celino v upanju, da nekje najde boljše pogoje za življenje, česar pa na tak način ni mogoče najti. Čustveni naboji, kot so strah, plašnost, nemir, skrb, upanje, pričakovanje, hrepenenje, žalost, zavist, jeza, sovraštvo, sprožajo nagla in nepremišljena dejanja.
Za totalne spremembe, kar je nuja, moramo prisluhniti najprej sebi. Dokopati se moramo do stanja, kjer bomo mirno, dobronamerno in osredotočeno doživljali sedanjost. To je pristnost – srž človečnosti – je temelj naše biti.
-
Za slovenske zmage
Malodane vsak dan nas mediji in različne uradne ustanove seznanjajo z ukrepi, ki naj bi ustavili širjenje sodobne kuge, ki se prenaša z virusom SARS-CoV-2. Ne vemo, kakšne posledice bo imela ta zdravstvena kriza za svet in posameznika, z gotovostjo pa lahko rečemo, da se bomo z virusi ubadali še dolgo časa. Prav tako vemo, da se prizadevanja za omejitev širjenja okužb v posameznih državah razlikujejo in so v veliki meri odvisna od razvitosti zdravstvenega sistema ter kakovosti vodenja države.
Za ohranitev kakovostnega novinarstva
Današnji svetovni dan svobode medijev v ospredje postavlja informacije kot javno dobrino. V Sloveniji pa se začenja donatorska kampanja Za obSTAnek, da bi ohranili kredibilno novinarstvo in nacionalno tiskovno agencijo. STA je steber novinarstva, vlada ga hoče podreti, novinarji, mediji in javnost pa ga želimo za vsako ceno ohraniti, poudarjajo na Društvu novinarjev Slovenije.
Evropska unija in Svet Evrope ob svetovnem dnevu medijske svobode pozivata k zaščiti svobode in neodvisnosti medijev. Ob tem je Josep Borrell, visoki zunanjepolitični predstavnik EU, poudaril, da je svoboda medijev temelj demokratičnih družb, ki lahko uspevajo samo, če imajo državljani dostop do zanesljivih informacij in dovolj informacij za sprejemanje odločitev. Organizacija Združenih narodov v poslanici poudarja pomen negovanja informacij kot javne dobrine in vabi k razmisleku, kako okrepiti novinarstvo. Unesco pa izpostavlja, da je današnji dan priložnost za podporo medijem, ki so tarča omejevanja svobode, in za spomin na novinarje, ki so izgubili življenje v iskanju zgodbe.
-
Ob 1. maju tudi tisti, ki sicer radi poležijo, z veseljem navsezgodaj odprejo okna in prisluhnejo koračnicam, ki jih igrajo godbe na pihala. Mednarodni praznik dela bo sicer letos še potekal okrnjeno. Kresovanj na predvečer 1. maja ne bo, prav tako sindikati ne bodo organizirali tradicionalnih prazničnih prireditev. Bo pa zagotovo zadonela tradicionalna prvomajska budnica, ki jo organizirata Zveza slovenskih godb in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije.
Prvi takti budnic bodo zadoneli med 4. in 6. uro v sobotnem jutru, godba pa se bo glasno razlegala do 10. ali 11. ure dopoldan. Okoli sto godb na pihala bo zaigralo v živo, a v manjših skupinah (do deset glasbenikov in glasbenic) in na različnih lokacijah. Po drugih krajih pa bodo s svojimi vozili krožili člani gasilskih društev in ob tem predvajali koračnice, ki so jih za to priložnost posnele lokalne godbe, ali posnetek koračnic Pihalnega orkestra Litostroj. Ta jih je posnel pet: Pokljuško koračnico, Budnico, Koračnico Zlatorog in Planinsko koračnico Vinka Štrucla in Tra-ta-ta Bojana Adamiča.
