Kot opozarjajo v društvu Ekologi brez meja na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400  odstotkov,  hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. Recikliramo pa po vsem svetu en sam odstotek oblačil!

V Sloveniji v primerjavi z nakupom novih oblačil, kupimo  samo 0,62 odstotka rabljenih oblačil, le 0,12 odstotka pa si jih izposodimo ali izmenjamo. Zato so se Ekologi brez meja skupaj s partnerji, Pravično trgovino  Slovenije in društvom  Focus.  odločili pripraviti prvi slovenski Dan v rabljenih oblačilih. Tako želijo opozoriti, kako s ponovno uporabo oblačil prispevamo k ohranjanju planeta, z izbiro pravičnotrgovinskih oblačil pa k dostojnim delovnim pogojem za vse.

 Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Ljubljana Trnovski zvon že devetič zapored organizira akcijo zbiranja rabljenih očal. Poslali jih bodo slabovidnim otrokom in odraslim v gospodarsko slabše razvitih državah, ki si okulistične oskrbe in očal ne morejo privoščiti.

V vsaki od 89 trgovin so na pakirnih pultih poleg blagajn škatle, v katere lahko do 15. maja 2021 odložite navadna ali sončna očala z dioptrijo, ki vam ne služijo več, a so še uporabna. Očala bodo člani Lions kluba pregledali, očistili in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam bodo še dodatno preverili, ali so primerna za nadaljnjo uporabo in jih odposlali v države tretjega sveta. 

Jutri, 17. aprila, obeležujemo svetovni dan hemofilije. To je redka, dedna bolezen z motnjo strjevanja krvi, pri kateri osebe ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Pri nas živi 229 oseb s to boleznijo, po svetu pa več kot milijon.

Za bolezen so značilne notranje krvavitve v mišicah in sklepih, ki povzročajo okvaro sklepov, kronične bolečine in omejeno gibljivost. Najpogosteje se dogajajo v gležnju, kolenih, komolcih, v mečih, stegnu in nadlakti. Manj pogoste, a zato veliko bolj nevarne, pa so krvavitve v glavo, vrat oziroma žrelo in prebavila. Osebe hemofilijo dobijo z dedovanjem, v 30 odstotkih pa se pojavi s spontano mutacijo in brez predhodne okvare gena za strjevanje krvi pri starših. Mnogo let je veljalo, da lahko zbolijo le moški, ženske pa so prenašalke. Danes pa je znano, da lahko zbolijo tudi ženske, če imajo premajhno raven enega od strjevalnih faktorjev v krvni plazmi. Na srečo sodobno zdravljenje, ki temelji na preprečevanju krvavitev, osebam s hemofilijo omogoča aktivno življenje, skoraj brez omejitev.

 Kljub temu, da se zadnje leto bolj ali manj ukvarjamo le s preventivnimi ukrepi pred okužbo proti covidu-19, ne smemo pozabiti na druge nevarnosti, ki prežijo na naše zdravje. Ena takih so klopi, ki lahko prenašajo različne bolezni, najpogosteje pa lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Slovenija namreč spada med države, v katerih je pojavnost teh dveh bolezni med višjimi v Evropi.

Klopi se skrivajo najpogosteje v mešanih gozdovih, zlasti v podrasti, v grmovju, v travi, dobimo ga lahko celo na domačem vrtu. Zato se velja držati pravila: preden se odpravimo  v narava, recimo na sprehod, nabiranje gozdnih sadežev ali delo, se oblecimo v oblačila svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki jih zatlačimo v nogavice in se zaščitimo z repelenti, torej sredstvi za odganjanje klopov.

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo zgodbo na temo Spomini na šolske dni. Vabijo starejše od 60 let, da jim pošljejo resnično zgodbo, povezano s spomini na preživljanje šolskih dni kjerkoli po Sloveniji.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki.

Zgodbe pošljite do 1. septembra 2021 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na naslov: mojkraj@mklj.si. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefonsko številko in morebitni e-naslov).

 Dan za spremembe je največja vseslovenska prostovoljska akcija pod okriljem Slovenske filantropije, ki bo jutri, 10. aprila, potekala že dvanajstič zapored. Letošnje geslo je Premagajmo osamljenost, saj je poudarek na dejavnostih, ki naj bi vsaj za en dan zmanjšale občutek osamljenosti in krepile povezanost med posamezniki v skupnosti.

Akcije, ki jih pripravljajo vrtci, šole, knjižnice, humanitarne organizacije in različna društva, bodo potekale v več kot sto krajih po vsej državi. Zaradi ukrepov bodo delno potekale na spletu, številne aktivnosti v živo pa bodo organizacije izvajale vse do konca meseca aprila.

Svet pokojninskega zavoda je včeraj sprejel sklep po katerem najnižja pokojnina, uveljavljena letos, od 1. januarja znaša 260,61 evra. Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, pa se od letošnjega januarja odmerijo najmanj od osnove v višini 563,86 evra.

Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 947,67 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3.790,68 evra.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine, uveljavljen od 1. januarja, znaša največ 110,88 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.

 Nalezimo se dobrih navad - cepimo se je slogan kampanje za povečanje precepljenosti starejših proti covidu-19, ki so jo skupaj oblikovali Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje in Urad vlade RS za komuniciranje. V njej poudarjajo, da cepljenje predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša okužba.

 Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, vendar pa izkušnje kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.), opozarja stroka. Zato so kronični bolniki in starejši od 60 let med tistimi skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje.

 Svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo še, da bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

 V soboto, 3. aprila, bo minilo 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), za javnost pa je vrata prvič odprl 25. oktobra leta 1953. Jubilej so želeli v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu proslaviti s prazničnim programom, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, zaradi zaprtja države pa bodo praznovali po spletu.

Med drugim bo na ogled film, ki bo ponudil vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike.