Kljub temu, da se zadnje leto bolj ali manj ukvarjamo le s preventivnimi ukrepi pred okužbo proti covidu-19, ne smemo pozabiti na druge nevarnosti, ki prežijo na naše zdravje. Ena takih so klopi, ki lahko prenašajo različne bolezni, najpogosteje pa lymsko boreliozo in klopni meningoencefalitis. Slovenija namreč spada med države, v katerih je pojavnost teh dveh bolezni med višjimi v Evropi.

Klopi se skrivajo najpogosteje v mešanih gozdovih, zlasti v podrasti, v grmovju, v travi, dobimo ga lahko celo na domačem vrtu. Zato se velja držati pravila: preden se odpravimo  v narava, recimo na sprehod, nabiranje gozdnih sadežev ali delo, se oblecimo v oblačila svetlih barv z dolgimi rokavi in hlačnicami, ki jih zatlačimo v nogavice in se zaščitimo z repelenti, torej sredstvi za odganjanje klopov.

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije razpisuje natečaj za najboljšo zgodbo na temo Spomini na šolske dni. Vabijo starejše od 60 let, da jim pošljejo resnično zgodbo, povezano s spomini na preživljanje šolskih dni kjerkoli po Sloveniji.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Oddate jo lahko tipkano ali v elektronski obliki.

Zgodbe pošljite do 1. septembra 2021 na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na naslov: mojkraj@mklj.si. Ne pozabite pripisati svojih osebnih podatkov (ime in priimek, leto rojstva, stalni naslov, telefonsko številko in morebitni e-naslov).

 Dan za spremembe je največja vseslovenska prostovoljska akcija pod okriljem Slovenske filantropije, ki bo jutri, 10. aprila, potekala že dvanajstič zapored. Letošnje geslo je Premagajmo osamljenost, saj je poudarek na dejavnostih, ki naj bi vsaj za en dan zmanjšale občutek osamljenosti in krepile povezanost med posamezniki v skupnosti.

Akcije, ki jih pripravljajo vrtci, šole, knjižnice, humanitarne organizacije in različna društva, bodo potekale v več kot sto krajih po vsej državi. Zaradi ukrepov bodo delno potekale na spletu, številne aktivnosti v živo pa bodo organizacije izvajale vse do konca meseca aprila.

Svet pokojninskega zavoda je včeraj sprejel sklep po katerem najnižja pokojnina, uveljavljena letos, od 1. januarja znaša 260,61 evra. Nadomestila za invalidnost, nastalo letos, pa se od letošnjega januarja odmerijo najmanj od osnove v višini 563,86 evra.

Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od 1. januarja znaša 947,67 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3.790,68 evra.

Nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije za invalidnost, nastalo letos, se odmeri največ v višini 2.255,45 evra. Del vdovske pokojnine, uveljavljen od 1. januarja, znaša največ 110,88 evra, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine, uveljavljeno v istem obdobju, pa največ 2.255,45 evra.

 Nalezimo se dobrih navad - cepimo se je slogan kampanje za povečanje precepljenosti starejših proti covidu-19, ki so jo skupaj oblikovali Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje in Urad vlade RS za komuniciranje. V njej poudarjajo, da cepljenje predstavlja najboljšo zaščito pred boleznijo ter težavami, tveganji in posledicami, ki jih prinaša okužba.

 Z novim koronavirusom se lahko okuži vsak, vendar pa izkušnje kažejo, da imajo težji potek bolezni starejše osebe in osebe s kroničnimi obolenji (kot so kronične bolezni dihal, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rak ipd.), opozarja stroka. Zato so kronični bolniki in starejši od 60 let med tistimi skupinami, ki jim Svetovna zdravstvena organizacija in Centri za nadzor bolezni še posebej priporočajo cepljenje.

 Svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi - kako svet po pandemiji covida-19 vrniti v sprejemljive tirnice življenja, da bo bolj pravičen za vse in da bodo vsi ljudje in vse družbe uživali več zdravja in blaginje, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Dodajajo še, da bo več pozornosti namenjene tematikam o neenakosti v zdravju in socialnih neenakostih. Prizadevajo si, da bodo znali argumentirati potrebne ukrepe za izboljšanje stanja z različnih vidikov, denimo ekonomskega in socialnega. Želijo si, da bi njihove ugotovitve čim bolj upoštevali tudi politični odločevalci v vseh sektorjih, ki na različnih ravneh vplivajo na zdravje in blaginjo pri posameznih skupinah prebivalcev.

 V soboto, 3. aprila, bo minilo 70 let od ustanovitve Tehniškega muzeja Slovenije (TMS), za javnost pa je vrata prvič odprl 25. oktobra leta 1953. Jubilej so želeli v muzeju v Bistri ter v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu proslaviti s prazničnim programom, ki so ga poimenovali Praznujmo Skupaj!, zaradi zaprtja države pa bodo praznovali po spletu.

Med drugim bo na ogled film, ki bo ponudil vpogled v preteklost in sedanjost muzeja, v katerem predstavljajo dosežke s številnih področij znanosti in tehnike.

Spomin je pomemben sestavni del identitete posameznika ali družbe. Če nimamo spomina, ne vemo niti, kdo smo in od kod prihajamo. In če ne vemo tega, ne vemo niti, kam gremo, meni prof. dr. Božidar Jezernik, profesor etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vendar je spomin tudi muhast – ali pa takega vzamemo kot izgovor, da ljudi, ki smo jih nekoč slavili zaradi njihovih dosežkov, sčasoma kar pozabimo. S sogovornikom zato obujava spomin na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, ki si zaslužijo več pozornosti.

Ljuba Brajnik je upokojena profesorica zgodovine iz Naklega, ki izdeluje slike iz posušenega cvetja. Kot pravi, nikoli ni imela občutka, da ima smisel za ustvarjanje. Ko pa se je zaradi bolezni predčasno upokojila, je veliko časa preživljala v naravi, nabirala lepe liste in rože ter izdelovala čestitke. Deležna je bila številnih pohval, in to jo je spodbudilo, da je začela ustvarjati še slike. Nabrane rože in liste shrani med časopisne liste, ki jih obteži, potem pa jih po občutku razporeja in lepi na podlago. Motivi nastajajo sproti, v cvetje je oblekla tudi fotografije z modnih revij iz začetka stoletja. Iz rož je ustvarila celo motiv kranjske klobase za občinski praznik v Naklem, nekaj zelo lepih slik pa je nastalo iz različnih drobnih semen. Na koncu slike premaže s posebno smolo, da dolgo zdržijo pod steklom.