Popis prebivalstva že devetnajstič
Statistični urad RS (SURS) bo v letošnjem letu znova izvedel popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Rezultati tovrstnih popisov so osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kakšna je naša izobrazbena raven, koliko nas je zaposlenih, koliko neaktivnih, v katerih tipih družin živimo, v kakšnih stanovanjih stanujemo. »Minipopis« prebivalstva (po starosti in spolu) statistični urad sicer opravi štirikrat na leto.
To bo 19. popis prebivalstva na Slovenskem in četrti, ki bo izpeljan registrsko. To pomeni, da statistični urad podatke zbira iz različnih evidenc: iz administrativnih registrov (centralnega registra prebivalstva, registra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence gospodinjstev); iz podatkovnih baz različnih ministrstev in drugih državnih organov oz. institucij: ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za šolstvo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, finančne uprave, gospodarske, obrtno-podjetniške in trgovinske zbornice, iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva iz rednih letnih statističnih raziskovanj in iz predhodnega popisa prebivalstva. Zbrane podatke bo statistični urad objavljal postopoma, podatke o številu prebivalstva že konec aprila 2021.
V Ljubljani "hitro" testiranje le med tednom
Iz Zdravstvenega doma Ljubljana so sporočili, da so prejeli pošiljko novih ustreznih paličic za jemanje brisov, zato nadaljujejo množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Do nadaljnjega bo testiranje možno v Športni dvorani Kodeljevo od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure.
Občani, ki bi se želeli testirati, morajo s seboj prinesti osebni dokument in zdravstveno izkaznico, obvezno je tudi nošenje zaščitne maske. Osebe s pozitivnim rezultatom bodo poklicali v roku ene ure od testiranja, o negativnem rezultatu jih bodo obvestili preko sms sporočila. Testiranje je za prebivalce brezplačno, nanj se zaenkrat ni potrebno naročiti.
Zdaj ni čas za senzacionalizem
Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.
-
Telovadba »1000 gibov« prek zaslonov
Že v 81 občinah delujejo skupine Šola zdravja, ki so pred epidemijo koronavirusne bolezni vsako jutro telovadile na prostem po metodi »1000 gibov«. Zaradi negotovosti, kako dolgo bo še veljalo omejeno gibanje, so v Društvu Šola zdravja posneli film z vajami. Šola zdravja vsako jutro ob 7.30 je na ogled na kanalu YouTube. Vsak dan ali ob določenih dnevih pa ga predvajajo tudi na nekaterih lokalnih televizijskih postajah. Katere so to, lahko preverite na https://solazdravja.com/2020/12/03/telovadimo-doma.
-
Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali prek aplikacije Zoom.
-
Resnično srečen je lahko le tisti, ki je že bil nesrečen.
Arturo Graf
Spominjam se otroštva. Bilo je prijazno in lepo. Brez nasilja, z vzgojo za odgovorno življenje v odrasli dobi. Živeli smo brez pomanjkanja, a kot bi se pripravljali nanj. Čokolada po koščkih, v kavarni le malinovec, sedenje pri mizi, dokler ni pojedel zadnji, točno določena hišna opravila, gledanje risank pred spanjem, vestno delo za šolo, učenje prijaznosti in dobrodelnosti.
Brez prostovoljcev bi bilo še težje
Nevladne organizacije so se dokazale v vsaki krizi do zdaj in tudi v tej ni nič drugače. Humanitarne organizacije opažajo, da epidemija koronavirusne bolezni povečuje stiske med ljudmi, saj narašča število prošenj za hrano in tudi finančno pomoč, zlasti za plačilo položnic in stroškov ogrevanja. Upokojenci z nizkimi pokojninami že tako težko poravnavajo položnice za osnovne življenjske stroške, na katerih so višji zneski zaradi razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in kurjave. Mnoge ljudi težita osamljenost in strah pred prihodnostjo.
-
Za slovenske zmage
Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.
Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.
-
Pozdrav od zelo daleč
Revijo Vzajemnost že nekaj let prejemam v Avstralijo in ob pričakovanem datumu pošiljke nestrpno pogledujem v nabiralnik. Preberem prav vsako vrstico, zanimanje pa je še bolj poglobljeno, ko je opisano kaj meni še vedno dobro znanega. Članek o moji sestri Vidi Bogataj me je raznežil s spomini na najino mladost. Vesela sem bila, kako ste jo predstavili. S ponosom sem na članek opozorila svoje prijateljice Slovenke, ki si tudi rade izposodijo Vzajemnost.
Daleč stran od Slovenije sem že zelo dolgo, skoraj 60 let. Marsikaj mi je v spominu že obledelo, ampak še vedno je ostala lepa slika moje domovine. Živim v Perthu, glavnem mestu najlepše avstralske dežele Zahodne Avstralije, skupaj s sinom in njegovo družino. Za pot v domovino nimam več »korajže« (vsak čas bom stara 90), upam pa, da bodo mladi obiskali Slovenijo. Jaz pa jo doživljam po Skypu s sestro.
Vizija oskrbe in oskrbovalnega sistema
DOLGOTRAJNA OSKRBA
PIŠE: prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka
Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter medijih posvetili vprašanju, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Do leta 1995 sta imela njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi.
