Najstarejša Evropejka, francoska nuna Lucile Randon, je le nekaj dni pred svojim 117. rojstnim dnevom prebolela covid-19, poroča britanski BBC na svoji spletni strani.

Lucile Randon, ki je leta 1944 prevzela ime sestra Andre, je bila 16. januarja pozitivna na testu za okužbo z novim koronavirusom, a ni imela simptomov. Lokalnim medijem je povedala, da se ni niti zavedala, da je okužena. Po potrditvi okužbe se je izolirala od drugih oskrbovancev v domu za upokojence v Toulonu na jugu Francije, sedaj pa je v celoti okrevala. Sestra Andre, ki je slepa in uporablja voziček, se veseli jutrišnjega praznovanja rojstnega dneva, čeprav ga bo praznovala z manjšo skupino stanovalcev kot običajno. V domu so za lokalni časnik Var Matin povedali, da ni pokazala nobenega strahu pred boleznijo, da pa jo je zelo skrbelo za druge stanovalce.

 Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), ki delujejo v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana, so zaradi epidemije covid-19 zaprti, vendar kljub temu potekajo določene aktivnosti, a na daljavo.

 Kot je povedala Katja Krivec, vodja DCA, v sedmih centrih preko spletnih povezav poteka kar 76 aktivnosti. Med njimi so tečaji tujih jezikov, telovadba, izobraževanje, tapkanje, meditacija, spletni klepet ob kavi, osebni pogovori s strokovnimi delavkami centrov. Kot zanimivost naj navedemo, da jim je uspelo organizirati celo pevske vaje preko aplikacije Zoom.

 Prešernov dan, 8. februar, bo letos potekal na drugačen način, večinoma na spletu, pa tudi po radiu in televiziji.

Recital Prešernove poezije, ki ga pred njegovim spomenikom v Ljubljani, pa tudi v drugih krajih, že 35 let pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, bo potekal le v radijskem studiu.  Začel se bo ob 12. uri in zaključil ob 13.30, dramskim igralkam in igralcem lahko prisluhnete v neposrednem prenosu na 3. programu nacionalnega radia - program Ars, poezija pa bo prek ozvočenja odmevala tudi v mestnih središčih Ljubljane, Kopra, Celja in Maribora. Kot so sporočili iz združenja, se jim bo pridružil violončelist Gregor Fele, član simfoničnega orkestra RTV Slovenija, poskrbeli pa bodo tudi za video prenos na spletnih straneh.

Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem.

V srednjem veku so ljudje v povprečju dočakali le tri desetletja. Še Ivan Cankar, ki je živel v začetku dvajsetega stoletja, je pisal o štiridesetletnih starcih in starkah, kar ni čudno, saj je bila tedaj povprečna življenjska doba le petdeset let. Danes pa lahko v razvitem svetu, torej tudi v Sloveniji, pričakujemo, da bomo v povprečju doživeli 85 let in več. In kaj je najbolj prispevalo k naši dolgoživosti? Predvsem antibiotiki in cepiva. Zato ne razmišljajte o tem, ali bi se ali se ne bi cepili proti koronavirusni bolezni.

ANKETA

Kako ohranjamo stike med epidemijo covida-19?

Dušanka Verce, stanovalka DSO Fužine, Ljubljana: »V času, ko je naš dom zaprt, smo omejeni na svoje sobe, vendar nimam občutka, da sem v zaporu. Vsako jutro sem po Skypu v stiku s svojo sestro, s prijateljicami in prijatelji sem povezana po telefonu, elektronski pošti in Facebooku. Čas si zapolnim z drobnimi deli pri izdelavi punčk in priložnostnih voščilnic, sprostim se z gledanjem televizije. Skoraj vsak dan me obišče delovni terapevt, ob lepem vremenu pa grem na sprehod v park.«

Dvajsetletnica »skladišča znanja«

Največja spletna enciklopedija Wikipedia je januarja praznovala 20. obletnico. Ustanovil jo je ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales. V dveh mesecih so ustvarili nemško in švedsko različico, sledile so druge, med njimi že februarja 2002 tudi slovenska.

Wikipedia je sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, na kateri je kar 55 milijonov člankov, ki jih prispevajo prostovoljci, tako strokovnjaki kot laiki. Dostopna je že v 309 jezikovnih različicah, ki so neodvisne, članki so oblikovani samostojno in niso le prevodi. Kritiki pa dodajajo, da vsebuje premalo informacij o ženskih temah in državah v razvoju.