Človeštvo se na vsej zemeljski obli stara, še posebej pa v razvitem svetu, kar je že dolgo znano dejstvo. Tudi v Sloveniji se bo število starejših še povečevalo, zato bo treba poleg napovedanih sprememb veljavnega pokojninskega sistema v bližnji prihodnosti razmišljati tudi o novi pokojninski reformi. Prej ko slej bo moralo priti do podaljšanja delovne aktivnosti, saj se v primerjavi z evropskimi državami pri nas prej upokojujemo in tudi kasneje vstopamo v delovno aktivnost. Več bi morali nameniti tudi za dodatno pokojninsko zavarovanje.

STARANJE V EVROPI

Nedavna podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo Abhijitu Banerjeeju, Esther Duflo and Michaelu Kremerju, raziskovalcem na področju revščine, je sprožila veliko diskusij. Nekateri so opozorili na preveliko, nekateri spet na premajhno oziroma prešibko metodološko usmerjenost njihovega dela.

Sami se s takšnimi presojami ne bomo ukvarjali. Pogledali pa si bomo nekaj podatkov na področju revščine starejših v Sloveniji, ki temeljijo na prispevku, ki sva ga z dr. Nado Stropnik, vodilno raziskovalko področja revščine pri nas, pripravila v letu 2015, in na podatkih SHARE za leto 2011 (četrti val raziskave).

Po telovadbi na razstavo

Saj poznate telovadke in telovadce, ki v oranžnih majicah vsako jutro nekje na prostem razgibavajo telo po metodi 1000 gibov dr. Nikolaya Grishina, kajne? V Ljubljani je kar 23 skupin Društva Šola zdravja, najmlajša je skupina Brinje, ki deluje šele od konca septembra. Vabijo vas, da se jim pridružite, vsako jutro od 8.00 do 8.30 telovadijo v parku med Posavskega ulico in Triglavsko ulico za Bežigradom. 

Neko oktobrsko sredo so po telovadbi prišli še v uredništvo Vzajemnosti. Ogledali so si razstavo rezbarij njunih članov Olge in Lojzeta Šmida, ki sta razložila, kako nastajajo njune lesene umetnine, potem pa smo še malo poklepetali. 

Devetnajsti Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) je v začetku oktobra v Cankarjev dom privabil številne obiskovalce. Nekateri so prišli poslušat strokovne razprave, drugi so iskali kak nasvet ali storitev, s katero bi si izboljšali počutje, tretje pa je prignala radovednost, kaj vse (še) zna in zmore tretja generacija. Imeli so kaj videti in slišati.

V kulturnem programu se je zvrstilo 120 plesnih, glasbenih in pevskih nastopov, med njimi celo odlomki iz muzikalov. Na delavnicah in stojnicah 160 razstavljavcev so se obiskovalci lahko seznanili z uporabo sodobnih tehnologij in terapijami za blaženje težav pri različnih zdravstvenih težavah, izmerili so si lahko krvni tlak, sladkor v krvi, preverili vid in sluh, se seznanili z novostmi v dentalni medicini. Zelo obiskani so bili zlasti pogovori o smislu življenju, ki ju je pripravil Hospicafé, delavnice za krepitev spominskih sposobnosti in predavanje za ohranjanje bistrega uma.

 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ob stoletnici rednih filmskih predstav v Novem mestu pripravlja akcijo zbiranja spominov tematiki kinematografije.  Gradivo zbirajo tudi druge knjižnice (v Metliki, Črnomlju, Trebnjem,  Ribnici, Brežicah, Sevnici, Krškem in v Kočevju).

Se še spomnite vašega prvega ogleda filma v kinu? Še hranite filmski plakat, vstopnico ali fotografije stavb, v katerih so se nahajali kinematografi? Ste ob obisku kina doživeli kaj, kar se vam je še posebej vtisnilo v spomin? Delite spomine in doživetja ter prinesite fotografije zunanjosti in notranjosti stavb kinematografov, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice …

Anketa

Ljudje odhajamo, spomini ostajajo.

Zorana Baković, kolumnistka, dopisnica dnevnika Delo za Azijo: »Od zgodnje mladosti sem si želela vedeti, kaj je smrt: konec vsega, vrnitev v prvobitno stanje duha ali začetek nekega novega ontološkega spoznanja neskončnosti. Spoznanje budizma mi je odprlo drugačno dimenzijo od tiste, ki jo določa krščanski odnos do smrti. Za budiste je smrt naravni del življenjskega ciklusa, ki vodi v ponovno rojstvo. Zame je smrt zadnja stran romana, ki jo je treba pazljivo napisati, da bi si jo tisti, ki ostanejo, zaželeli še večkrat prebrati.«

 Zavod za aplikativne študije OPRO je izdal publikacijo Starost ni za mevže, v kateri je Otto Gerdina, doktorski študent fakultete za družbene vede, zbral osrednja dognanja z okroglih miz, ki jih zavod že nekaj let pripravlja na temo starizma. V publikaciji, katere podnaslov je O nasilju med in nad starimi, so objavljena še besedila Mace Jogan, Vesne Švab, Boruta Ošlaja, Sandre Cico in Tatjane Arnšek.

 Na predstavitvi knjige so sodelovali Otto Gerdina, psihiater Matjaž Lunaček in sociologinja Vesna Leskošek. Zadnja je poudarila, da gre za vreden prispevek k študijam o starosti, saj so redke, še posebej zanemarjene pa so debate o nasilju nad starimi ljudmi, ki je po njenih besedah zelo mnogotero. Gre za družbeno temo, ki bi potrebovala veliko več pozornosti. Matjaž Lunaček je še posebej omenil prispevek prof. dr. Boruta Ošlaja, profesorja filozofije, ki piše o samomorih med starimi.

 Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč  eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.

Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere  vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap,  strdek  v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.