V akciji, ki je potekala v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu), so za besedo leta 2019 razglasili podnebje.  V ožji izbor so se uvrstile še besede šarcizem (na drugem mestu), brezogljični (na tretjem mestu) ter  milenijec, nebralec, novinec, prisilka, skiro, šarcizem, trgovinska vojna in volk. 

Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ZRC Sazu, portala MMC RTV Slovenija in Dela, je deset besed izbrala med skoraj 300 predlogi, ki so jih v spletnem glasovanju prejeli od začetka leta 2019 do 20. decembra lanskega leta.

 V Vodnikovi domačiji Šiška, Hiši branja, pisanja in pripovedovanja, tudi v letošnjem  letu nadaljujejo  z že utečenimi dogodki, pripravljajo pa tudi številne nove.

Vsak prvi četrtek v mesecu se nadaljuje Glasno branje za starejše. Kot zatrjujejo v Društvu upokojenih pedagoških delavk - DUPDS, ki pripravlja druženja: glasno lahko bereš sam, a je bolj zabavno v skupini, kajti glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo.

 Enajst izjemnih žensk se je lani v reviji Zarja/Jana potegovalo za naziv Slovenka leta. Vsaka posebej je izjemna, s posebnimi pozitivnimi lastnostmi, prizadevanjem za boljši svet, pokončno držo ali uspešnostjo na svojem področju. Nominiranke so bile: športna plezalka Janja Garnbret, dolgoletna predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo in varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore, spodbujevalka družinskega branja in zagovornica predšolske bralne značke Tilka Jamnik, zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog, znanstvenica in mizarka dr. Andreja Kutnar, predsednica Srebrne niti, združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, ledena plezalka in ambasadorka električne mobilnosti Jasna Pečjak, pisateljica, pesnica in predavateljica Alenka Rebula, skladateljica mlajše generacije z mednarodnim ugledom Nina Šenk Kosem, novinarka TV Slovenija Mojca Šetinc Pašek in pisateljica Bronja Žakelj.

Sistem socialne varnosti mora delovati kot varnostna mreža, ki vsakega, ki se mu kdaj v življenju zalomi, ulovi in mu pomaga, da se postavi nazaj na noge, pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Z njo smo se pogovarjali o spremembah, ki jih pripravljajo na področju socialnega varstva starejših. Med drugim bodo v prihodnje več pozornosti namenili razvijanju skupnostnih oblik storitev, kot so so bivalne enote, dnevni centri, začasne nastanitve.

Da je pri nas hudo pomanjkanje socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev za nego na domu in tudi v domovih starejših občanov, poslušamo že nekaj let. Stanje se samo še slabša, zaposleni odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, opozarjajo v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), kjer so skupaj s predstavniki upokojencev pripravili novinarsko konferenco. Obenem so pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da socialnim oskrbovalcem omogoči ustrezno plačilo, ki naj bo enako ali vsaj primerljivo s plačilom osebnih asistentov.

Sočutni in srčni naj nam bodo vzgled

Že 26. leto po vrsti je revija Naša žena/Ženska v akciji Ljudje odprtih rok simbolično nagradila ljudi, ki znajo v pravem trenutku ponuditi toplo dlan ali konkretno pomoč človeku v stiski. Mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Marta Krpič, odgovorna urednica revije Naša žena/Ženska, sta podelili 17 zahvalnih listin in štiri srebrne okrasne zaponke ptice v letu, ki so jih prejeli tisti, ki pri dobrih delih še posebej izstopajo. Za darovalca leta so razglasili Šolski center Novo mesto – Srednjo gradbeno, lesarsko in vzgojiteljsko šolo z velikim posluhom za ljudi v stiski, ki razvija vrednote prostovoljstva. Izjemna osebnost leta 2019 je Jože Okoren iz Trebnjega, paraplegik in eden najzaslužnejših za razmah športa med invalidi.

 V Sloveniji opravimo veliko prostovoljnega dela. Prostovoljci so gasilci, gorski reševalci in gorniki, ki označujejo poti, pa tudi posamezniki, ki starejšim in osamljenim ponujajo pomoč, družbo, prevoz do zdravnika ali trgovine, pomagajo otrokom pri učni snovi, dajejo duševno oporo onkološkim bolnikom, zbirajo in delijo pomoč socialno ogroženim, pomagajo, kadar se zgodijo naravne katastrofe.

Največ prostovoljnega dela opravijo prostovoljci na področju socialne dejavnosti, nato vzgoje in izobraževanja ter kulture in umetnosti. Uradne statistike kažejo, da je v letu 2018 kar 244.300 prebivalcev Slovenije sodelovalo pri eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Opravili so delo, za katero niso plačani, a je vredno 98,3 milijona evrov. Največ prostovoljnega dela opravijo v pomurski regiji (63,4 ure na prostovoljca v obdobju enega leta), na Gorenjskem (61,3 ure) in v osrednjeslovenski regiji (60,9 ure). Najmanj ur opravijo v primorsko-notranjski regiji (6,2 ure), vendar se ob tem poraja vprašanje, ali so uradne statistike zajele vse, ki so delovali prostovoljno, saj o opravljenem delu še zdaleč ne poročajo vsi. In vendar je pomembno, da o prostovoljstvu poročamo, pišemo in govorimo, saj mreža ljudi, ki so pripravljeni delovati kot prostovoljci, raste tudi s širjenjem informacij o delovanju prostovoljcev.