Upokojitev v letošnjem ali prihodnjem letu?
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu. Kot sporočajo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je pri odločitvi treba upoštevati vse elemente, ki lahko vplivajo tako na možnost uveljavitve (zaostrovanje pogojev v prehodnem obdobju za zavarovanke) kot na višino pokojnine oziroma drugih prejemkov. V nadaljevanju objavljamo podrobnejše informacije, ki so jih posredovali strokovnjaki ZPIZ.
-
V Slovenskem onkološkem društvu za moške OnkoMan so ob letošnji preventivni akciji Movember na moške naslovili poziv Bodi moški, spregovori! Z njim želijo po besedah predsednika društva Gregorja Pirca opogumiti moške, da spregovorijo o svojih težavah z zdravjem in pravočasno poiščejo zdravniško pomoč, kar je ključno za uspešno zdravljenje.
V novembru si moški v podporo akciji Movember pustijo rasti brke. Namen akcije je namreč ozaveščanje o splošnem zdravju in boleznih, ki prizadenejo predvsem moške, kot sta rak prostate in testisov. Kot je na novinarski konferenci opozoril Pirc, pa je potrebna ozaveščenost moških tudi o drugih vrstah raka, ki so prav tako v porastu in terjajo pozornost. "Čakalne vrste so velik problem našega zdravstva, še večji problem pa je, da z obiskom zdravnika odlašamo. In ko seštejemo ves zamujeni čas, ugotovimo, da nam ga ni ostalo več dosti za ukrepanje," je poudaril Pirc. Po njegovih besedah pri soočanju z boleznijo "za razliko od pogumnejših žensk moški mnogokrat izpadejo slabiči".
Domovi morajo ohraniti socialno noto
Dom Danice Vogrinec Maribor je največji dom starejših občanov, deluje na štirih lokacijah in ima 809 stanovalcev. Septembra je dobil priznanje za najboljši dom starostnikov v Evropi organizacije EAN (European Ageing Network). Po mnenju dolgoletnega direktorja doma mag. Marka Slaviča je komisija prepoznala pozitivne učinke inovativnih pristopov, ki jih uvajajo v domu, da bi stanovalcem omogočili čim prijaznejšo starost. A kot pove sogovornik, ki je tudi predsednik Združenja direktorjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, brez hitrih in radikalnih sprememb v sistemu dolgotrajne oskrbe, ki bodo razbremenile pregorele zaposlene oziroma povečale že zdavnaj preživete kadrovske normative, ni mogoče pričakovati, da bo še kakšen dom v prihodnje dobil tako nagrado. Pri tem opozarja: »Če se bodo domovi nekoč popolnoma spremenili v negovalne bolnišnice, nas bo izguba socialne zasnove dela pahnila za leta in leta nazaj.«
-
Cankar na knjižnem sejmu
Krizantema kot simbol in globok poklon v spomin Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti ter 20.000 knjig bodo zaznamovale 34. slovenski knjižni sejem, ki bo od 20. do 25. novembra v Cankarjevem domu. Država v fokusu bo Madžarska, sejem bo gostil Postojno v Vilharjevem letu, na Pisateljskem odru bodo praznovali 70. rojstni dan pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja. Sejem bo spremljalo več kot 100 dogodkov – od predstavitev knjig in pogovorov z avtorji do glasbenih in kulinaričnih dogodkov, predvsem pa ugodni popusti za nakup knjig.
-
Festival za tretje življenjsko obdobje, ki je letos postal polnoleten, je v začetku oktobra obiskalo 17.500 obiskovalcev iz vse Slovenije in prav vsak je v Cankarjevem domu našel kaj zanimivega. Spremljali so lahko plesne in glasbene nastope na dveh odrih, najmanj 130 jih je bilo, ali pa so si ogledali ponudbo več kot 160 razstavljavcev. Nove veščine so si nabirali na več kot 50 izobraževalnih dogodkih in desetih delavnicah. Med temi je bila zelo obiskana delavnica Jasmine Lambergar o spominu in poslušanju, ki smo jo pripravili v Vzajemnosti.
-
STARANJE V EVROPI
Večkratne bolezni (angl. co-morbidity) nastanejo, ko imajo posamezniki hkratno simptome dveh ali več bolezni. Večkratne bolezni so sicer vedno pogostejša tema raziskovanja, vendar o njih še vedno premalo vemo. Vemo pa, da nosijo s seboj višje stroške za zdravstveni sistem, nesorazmerno hujše zdravstvene težave ter veliko več truda pri njihovem zdravljenju.
S kolegico dr. Valentino Prevolnik Rupel sva tako našla zelo preprost način študija takšnih bolezni (prispevek je prejel prvo nagrado lanskoletne konference o razvoju organizacijskih znanosti v Portorožu), ki vsaj s podatkovno bazo SHARE do zdaj še ni bil uporabljen. Uporabila sva metodo analize omrežij, kjer smo Slovenci sicer v samem svetovnem vrhu, zelo znan je predvsem večkrat nagrajen programski paket Pajek, ki sta ga razvila matematik prof. dr. Vladimir Batagelj in sociolog prof. dr. Andrej Mrvar. Uporabljajo ga povsod in je najbrž trenutno celo najbolj uporabljan paket za analizo velikih omrežij na svetu.
-
Pravzaprav bi se morali vprašati, kje so starejši moški. Kot je pokazala raziskava o vključevanju starejših moških v lokalne skupnosti v Sloveniji, se namreč moški, starejši od 60 let, vse bolj umikajo iz družbe, ostajajo za štirimi stenami in živijo manj kakovostno življenje, ne glede na to, koliko v družbi poudarjamo prednosti aktivnega staranja in spodbujamo vseživljenjsko učenje.
V prostovoljskih dejavnostih ter na različnih dogodkih, namenjenih starejšim, prevladujejo ženske. V medgeneracijskih središčih in dnevnih centrih so večinoma ženske, na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje je le 15 odstotkov slušateljev moških.
Prezrt potencial starejših delavcev
Mnogi delodajalci tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, mladih je premalo, a obenem ostaja prezrt potencial t. i. generacije 50+. Raziskave kažejo, da delodajalci že po 42. letu starosti nehajo vlagati v starejše zaposlene. Je potem čudno, da se velika večina zaposlenih, ko izpolni pogoje, upokoji ali se celo odloči za predčasno upokojitev?
Slovenija ima med vsemi državami OECD eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti zaposlenih v starosti od 55 do 64 let, ki znaša le 35 odstotkov, povprečje v Evropi je 55 odstotkov, medtem ko je na Švedskem v tem starostnem obdobju delovno aktivnih 75 odstotkov. Kako odkleniti potencial starejših, so poskušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki jo je pred kratkim organizirala Pokojninska družba A.
-
Živimo v svetu, ki je poln nasprotij. Včasih je to dobro, saj nas težave spodbujajo k iskanju rešitev, in to je spodbuda za napredek. V resnici večina ljudi danes živi bolje kot pred desetletji. Kitajska je na primer dosegla neverjeten napredek. Ne le da so odpravili lakoto, postali so gospodarsko močna država, ki pomembno vpliva na razmere po vsem svetu. Njihov napredek ponazarja izrek, da za mačko ni pomembno, ali je bela ali črna, pomembno je, da lovi miši. Drugače povedano, ideologija ne sme biti ovira za dosego zastavljenih ciljev.
-
Ali varčevati in ostajati pri klasičnih zdravilih, tehnologijah in preventivnih programih ali pa intenzivneje uvajati nove načine zdravljenja in druge ukrepe? Dileme ne bi smelo biti. Najbrž bi bila manj poudarjena, če ne bi bila javna sredstva za zdravstvo s trdovratnim uveljavljanjem gesla »čim nižji davki« pri nas tako omejena, med najnižjimi v EU. Hkrati pa (zlasti premožni) pristaši tega gesla vsevprek kričijo, da je zdravstvo zanič.
Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih podjetij, majhna institucija z zvenečim imenom, ki deluje v imenu velikih farmacevtskih multinacionalk, je ob sodelovanju Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke v državnem svetu že sedmič organizirala konferenco o inovacijah v zdravstvu.