Kako do oskrbovanega stanovanja?
V Sloveniji je približno 395 tisoč prebivalcev, starih 65 let ali več, okoli 100 tisoč je starih 80 let ali več. Od teh približno tretjina potrebuje pomoč, ocenjujejo strokovnjaki. Dolgotrajna oskrba na domu še ni urejena niti z zakonom in še dolgo bo trajalo, da bo zaživela v praksi. Domovi za starejše pokajo po šivih. V Sloveniji imamo na voljo približno 18.200 mest, ki so vsa zasedena, na sprejem pa čaka okoli 8 tisoč ljudi.
Veliko je starejših, ki jim zdravje dopušča samostojno bivanje, pa niti ne želijo v dom za starejše, potrebujejo pa nekaj pomoči. Ena izmed možnosti, kje naj takšni ljudje varno preživljajo stara leta, so oskrbovana stanovanja (včasih so se imenovala varovana stanovanja). To so arhitekturno prilagojena stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom (pogosto so v bližini domov za starejše), ki imajo zagotovljeno osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo in zdravstveno nego.
Življenjske naloge za lepo staranje
STARANJE V SLOVENIJI
Ostanimo še tokrat pri raziskovalnem podatku, da slabih 60 odstotkov nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gleda na življenje po upokojitvi zrelo in razvojno, malo nad 40 odstotkov pa ima o starosti naivno ali uničevalno stališče – ti živijo trpko v sebi in v napetosti z drugimi. Smiselno stališče do starosti je oko, s katerim vidimo svoje življenjske naloge po upokojitvi, in je moč, da jih uresničimo. Kaj pravi gerontologija o nalogah v tretjem življenjskem obdobju? Spoznanja o tem zbira pri ljudeh, ki jim staranje lepo uspeva.
-
Kako urediti dedovanje, ni vedno lahka odločitev ...
Tina Bitenc Pengov, pravnica, Ljubljana: »Dedovanje je zelo težka in kočljiva tema. Dediči nimajo nobene pravice, da bi z zapustnikom o tem načenjali pogovor ali ga celo silili k odločitvam. Zapustnik sicer lahko pove, kako bi razdelil svoje imetje, če tako želi, vendar se mora zavedati, kakšne spore bi utegnil s tem povzročiti, še zlasti če bi se kasneje premislil. Če bi katerega od dedičev zapostavil ali celo odrinil iz dedovanja brez zakonitega razloga, ima dedič pravico zahtevati nujni delež.«
Zakaj uradna in alternativna medicina gresta skupaj
V prejšnji številki Vzajemnosti smo v članku Zakaj alternativna in uradna medicina ne gresta skupaj povzeli mnenje, ki sta ga na novinarski konferenci in v pismu za javnost predstavili Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo. Njihovo skupno stališče je, da se zdravniki ne bi smeli ukvarjati z alternativnimi metodami zdravljenja in da ti dve področji ne bi smeli biti obravnavani v istem zakonu. Njihovo strogo, lahko bi rekli tudi togo stališče smo v drugem delu članka pokomentirali, da z nobenim zakonom ni mogoče preprečiti zatekanja bolnikov k alternativni medicini in da je tudi to področje nujno zakonsko urediti. In kaj sploh je alternativa?
Starejši prekarni delavci in njihovo zdravje
STARANJE V EVROPI
V kolumni sem sicer v izhodišču želel spregovoriti o odličnem članku Claudia Franceschija in kolegov, ki pokaže, kako se večina bolezni, povezanih s staranjem, močno povezuje. Vendar se k temu članku vrnemo prihodnjič.
V zadnjem času se je veliko govorilo o prekarnem delu, tudi v povezavi z zdravjem in starejšimi. Začelo se je z dejavnostmi okrog izdaje zbornika in okrogle mize o prekarnosti na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nadaljevalo pa s publikacijo o neenakostih v zdravju, ki jo je predstavil Nacionalni inštitut za javno zdravje.
-
O pripravljenosti vojske oziroma oboroženih sil posamezne države praviloma ni veliko javnih razprav. Kadar se parlamentarci pogovarjajo in odločajo o varnostni strategiji in nakupih orožja, so njihova zasedanja praviloma zaprta za javnost, čeprav gre za velike denarje. Seveda je razumljivo, da je skrb za varnost države skrbno varovana skrivnost, vendar tisti, ki obvladujejo trgovanje z orožjem, najdejo pot do potrebnih informacij. Tako na primer diplomatska predstavništva obveščajo svoje vlade o »stanju duha« v posamezni državi in na podlagi...
-
Zavetišče za živali Maribor, ki je lani praznovalo 30-letnico delovanja, vabi na dan odprtih vrat, saj bi radi obiskovalcem predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo ter jim omogočili prijeten dan v družbi živali.
V zavetišču, ki se nahaja na Avtomobilski ulici 25 v Mariboru se oglasite v soboto, 5. maja, med 10. in 15. uro. Pod vodstvom si boste ogledali zavetišče, se družili z njihovo ambasadorko Bilbi, ustvarjali igrače iz recikliranih materialov ali si dali poslikati obraz. Pripravili bodo tudi izobraževanje za sprehajalce psov in bogat srečelov, seveda bodo veseli tudi prostovoljnih prispevkov. Predvsem pa si želijo najti čim več varnih domov živalm, za katere skrbijo.
-
Člani nevladnih organizacij s področja obvladovanje raka in predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodo skupaj s prijatelji, znanci in sorodniki krenili na Pohod ob žici, ki so ga poimenovali Koraki za zdravje. S pohodom želijo osveščati širšo javnost o zdravem načinu življenja in jo spodbujati k redni telesni dejavnosti, ki občutno zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom.
Na pohod bodo krenili v soboto, 5. maja ob 8. uri s kontrolne točke Agrotehnika Gruda, Tržaška 132, Ljubljana. Start bo skupen, ker pa bodo sodelovali ljudje različnih generacij in sposobnosti, bodo hodili po svojih zmožnostih.
Varuhinja človekovih pravic bo v Mariboru
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo s sodelavci v sredo, 9. maja 2018, poslovala v Mestni občini Maribor. Na pogovor se lahko oglasi vsakdo, ki meni, da so mu kršene pravice in bi mu lahko varuhinja s sodelavci pomagala. Da bi pogovori nemoteno potekali so obvezne prijave: najkasneje do ponedeljka, 7. maja, do 15. ure pokličite na telefonsko številko 030 720 225 .
Pogovori bodo v prostorih Mestne občine Maribor na Ulici heroja Staneta 1.
Avtomat za prodajo izdelkov brez embalaže
Podjetje Snaga je na Povšetovi ulici v Ljubljani namestilo prvi samopostrežni avtomat za prodajo izdelkov brez embalaže. Poimenovali so ga BERT (sestavljanka iz: BE - brezembalažna, R - reuse/ponovna uporaba embalaže in T- trgovina). S svojo embalažo lahko kupci pridejo po bio čistila, šampon ter več vrst kisa in olja.
Vsi izdelki so slovenski in narejeni po trajnostnih merilih. Bio čistila: detergent za pranje perila, detergent za strojno pomivanje posode, univerzalno čistilo in tekoče milo, so znamke Sivček. So ročno narejeni in vsebujejo le ekološko pridobljene sestavine. Šampona (za otroke in za odrasle), sta proizvedena v Iliriji. Naravni jabolčni, vinski in alkoholni kisi so znamke Renški hram. Stoodstotno nerafinirano bučno olje pa je narejeno na kmetiji Banfi.