Umetnostna galerija Maribor (UMG) hrani zbirko več kot 5.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografska dela, video umetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti. V galeriji pripravljajo tudi razvejan izobraževalni program za različne generacije in narodnostne skupnosti (sobotne ustvarjalnice, pogovore z gosti, predavanja ...).

Za starejše obiskovalce oziroma za njihovo kvalitetno preživljanje prostega časa pripravljajo dogodke pod nazivom Štirje letni časi iz Zbirke UGM. Večinoma so to predavanja z delavnicami, ki se osredotočajo na dela iz zbirke, ki zaradi prostorske stiske niso na ogled javnosti. Kot so zapisali, delavnice nudijo možnost "intimnejšega spoznavanja z umetnostjo, učenja novih veščin in ustvarjalnega samouresničevanja. Likovno predznanje ni potrebno. "

 Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva so v državnem svetu podelili plakete 14 najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem.

 Letošnji nagrajenci  so že desetletja prostovoljci vsak na svojem področju: Edo Pavao Belak je zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja, Rajko Bivic skrbi za preventivo v Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije,  Nace Breitenberger je aktiven svetovalec otrokom in mladostnikom in pri telefonu TOM,  Iva Devetak kot predsednica Medobčinskega društva prijateljev mladine za Goriško skrbi za dobrobit otrok, Teodor Goznikar je aktiven v Združenju policistov Slovenije zlasti na področju iskanja pogrešanih oseb, Primož Jelševar je pobudnik akcije Manj svečk za manj grobov, Branko Jeršin je dejaven na področju športa na Jesenicah, Marjan Kardinar pa je pobudnik, organizator in sodnik na tekmah v oranju.

 Desetega decembra,  ob obletnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Letos od sprejema deklaracije mineva že sedemdeset let, v Združenih narodih (ZN) pa ob tem poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne, a so ogrožene po vsem svetu.

Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine. Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov.

 Županova jama pri Grosupljem vabi obiskovalce, da njeno skrivnostno notranjost  v decembru spoznajo z drugačnega zornega kota – le v soju naglavnih svetilk.

Vsako soboto in nedeljo, v času božično-novoletnih počitnic od 22. decembra do 2. januarja pa vsak dan, se lahko udeležite vodenega ogleda ob 15. uri. Prepričali se boste, da dobi kraško podzemlje ob takem obisku popolnoma nove dimenzije. Vsak snop svetlobe v temi odkrije podzemna čudesa, ki zaživijo v povsem drugačni podobi kot v popolnoma razsvetljeni jami.

Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.«

Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec (v resnici so večinoma ženske) skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Od prvih poskusov zakonske ureditve tega področja, torej od leta 2002, je nastalo že mnogo različic. Prejšnja vlada je naredila radikalni rez in področje dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer so lani javnosti predstavili svoj predlog zakona in doživeli kar nekaj kritik.

Neva Macarol iz Ilirske Bistrice je od nekdaj rada slikala, pa nikoli ni imela toliko prostega časa, da bi slikanje postalo njen resni konjiček. Družina in podjetje, ki sta ga ustanovila z možem, sta bila dolga leta na prvem mestu. Zato si je obljubila, da se bo ustvarjanja resneje lotila po petdesetem rojstnem dnevu. Naključje je naneslo, da je ravno takrat izvedela za slikarski tečaj. Seveda se ga je takoj udeležila. Nagrada, ki jo je dobila za prvo sliko, jo je še bolj spodbudila k ustvarjanju. Od takrat se redno izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, na delavnicah, likovnih kolonijah in slikarskih srečanjih. In veliko slika, pri čemer preizkuša različne tehnike.

Pravljične vožnje z vlakom

Slovenske železnice so odprle mesec prazničnih voženj z vlaki in pravljičnimi junaki. Otroke iz vrtca Vodmat so pozdravili Božiček, ki bo potoval z muzejskim vlakom, potem pravljične vile, ki bodo najmlajše spremljale na potovanjih z vlaki v Pravljično deželo Celje (letos bo odprla vrata 14. decembra ob 17. uri, dogodki pa se bodo vrstili vse do 31. decembra), in škratka Dežele ljudskih pravljic Bled, ki bosta vsak konec tedna v decembru potovala z vlakom od Nove Gorice do Bleda in obdarovala otroke.