Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  •  Zakaj čutimo Slovenijo

    9. junij 2018

     Saj poznate pregovor Dober glas seže v deveto vas? V obdobju razmaha družabnih obrežij in novih tehnologij namesto glasu pogosteje po svetu širimo lepe fotografije, ki marsikoga premamijo, da bi si vsebino ogledal na lastne oči.

     In to dejstvo želi izkoristiti Slovenska turistična organizacija (STO). Da bi turistom lepote Slovenije približali na različne načine, uporabnike družbenih omrežij vabi, da delijo fotografije ali video posnetke svojih doživetij na določenih krajih in  pri tem uporabijo ključno besedo (hashtag) #ifeelsLOVEnia. Na ta način lahko vsak prebivalec postane ambasador Slovenije.

  •  Brezplačne kulturne prireditve

    8. junij 2018

     Z baletno predstavo Labodje jezero, ki jo bodo izvedli plesalci Opere in baleta SNG Maribor se danes ob 21. uri začenja deseti festival Junij v Ljubljani. Na Kongresnem trgu ali v parku Zvezda se bo do  21. junija zvrstilo najmanj 30 plesnih, glasbenih in gledaliških dogodkov.

     Dopoldan in popoldan (ob 10. in 17. uri)  bodo prišli na svoja račun otroci na delavnicah, lutkovnih, gledaliških, glasbenih in plesnih predstavah,  večeri pa bodo namenjeni vrhunskim umetniškim dogodkom.  Med drugim bo 13. junija nastopil Državni ansambel Ruski kozaki.

  • Kdo pomaga 80 tisočim nemočnih v Sloveniji?

    junij '18

    Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so nepogrešljivi del kakovostne in finančno vzdržne dolgotrajne oskrbe; v Sloveniji in vsej Evropi opravljajo več kot 75 odstotkov celotne dolgotrajne oskrbe. Na Brdu pri Kranju je bila v prvi polovici maja konferenca, posvečena predvsem neformalni oskrbi v Sloveniji.

    Kdo so družinski in drugi neformalni oskrbovalci in zakaj je njihovo delo pomembno za našo državo? Kakšne so potrebe, stališča in želje družinskih oskrbovalcev? Kako lahko neformalnim oskrbovalcem daje podporo državna politika? To je le nekaj vprašanj, na katera so iskali odgovore tako nastopajoči strokovnjaki kot tudi udeleženci konference, ki jo je spodbudil Inštitut Antona Trstenjaka, podprli pa ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za okolje in prostor.

  • Vse pomembnejši srebrni trg

    junij '18

    Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovi dosežki pri znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč čez naše meje – sodeloval je v več mednarodnih asociacijah, pomembna je njegova vloga pri oblikovanju e-regij in na področju evropskih živih laboratorijev. V okviru podoktorskega študija s področja informacijskih sistemov je študiral v ZDA, kasneje pa je tri semestre predaval na School of Business univerze v Denverju. Je tudi eden izmed ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. Njuno poslanstvo je spodbujanje aktivnega staranja, pomemben del tega pa je e-povezovanje. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji …

  • Če ne moreš iz stanovanja, kaj boš potem?

    junij '18

    Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kaže na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.

    Prilagajanje bivalnih okolij in storitev hkrati ponuja možnosti za razvoj novih podjetij in izdelkov ter s tem novih delovnih mest, pravi dr. Boštjan Kerbler, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS in profesor na katedri za pravo in menedžment nepremičnin Evropske pravne fakultete. Ukvarja se s študijami, ki vključujejo zlasti staranje prebivalstva ter oblikovanje in prilagajanje življenjskega okolja za potrebe starejših in invalidov. Ena takih je raziskava Inovativne oblike življenjskih okolij za starejše v Sloveniji.

  • Kaj prispeva k ohranjanju miselnih spretnosti starejših?

    junij '18

    STARANJE V EVROPI

    Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za smotrno vodenje življenja in reševanje vsakodnevnih težav. Splošno sprejeto velja, da staranje spremlja upad kognitivnih sposobnosti. S kolegom mag. Vladimirjem Lavračem sva to preverila v posebnem prispevku, ki je bil del obsežnejše slovenske knjižne publikacije SHARE, izdane v letu 2015. Pri tem sva posebej pogledala, kaj podatki SHARE povedo o kognitivnih sposobnostih starejših v Sloveniji.

    Pri vsakem posamezniku gre navadno za tri različne vidike staranja: časovno oziroma kronološko staranje, kjer leta tečejo vsem enako hitro, biološko oziroma fizično staranje, kjer so lahko posamezniki enake starosti v zelo različni telesni kondiciji, in mentalno oziroma miselno staranje, kjer procesi upadanja kognitivnih sposobnosti med posamezniki potekajo s povsem različno dinamiko. Čeprav nekateri posamezniki ohranjajo dobre kognitivne sposobnosti globoko v starost, velja, da se prvi znaki upadanja kognitivnih sposobnosti začnejo nekje po petdesetem letu, izraziteje pa se začnejo izkazovati po sedemdesetem in zlasti po osemdesetem letu.

  • Ko na rajžo gremo

    junij '18

    Sogovornike smo spraševali, ali radi potujejo in kam najraje. 

    Breda Arnejšek, upokojena profesorica angleščine in francoščine, Ljubljana: »Ko sem še hodila v službo, sem pogosto potovala v Anglijo in Francijo na dodatna izobraževanja. V Franciji sem bila vsaj petnajstkrat, ker imam tam dobro prijateljico. Veliko sem turistično potovala, tudi na Japonsko. Odkar moja hči z družino živi v Luksemburgu, pa grem vsaj petkrat na leto tja na obisk. Rada jim kaj domačega skuham, na poti iz vrtca pa peljem vnuke še v park, kar mi je v največje veselje.«

  • Usposabljanje za kakovostno starost

    junij '18

    STARANJE V SLOVENIJI

    V rubriki Staranje v Sloveniji smo se v prejšnjih mesecih mudili pri podatkih o upokojitvenem prehodu iz reprezentativne raziskave nad 50 let starih slovenskih prebivalcev. Slabi dve tretjini starejših sta usmerjeni v zdravo staranje, dobra tretjina v tvegano ali uničevalno. Res je škoda, da bi nam v zadnji tretjini življenja čas polzel iz rok; tudi za zgrešene odločitve smo že prestari. Če kaj, ima človek lahko v rokah volan za svoje usmerjanje v starost. 

    Generacije naših prednikov je v tradicionalni družbi samodejno usmerjalo stoletno izročilo v skoraj vse: v vsakdanje vedenje in šolanje, v poklic in družino, kako odraščati in kako se starati. Danes se moramo za vse pomembne stvari zavestno odločiti in se usposobiti. Zavestna odločitev in usposabljanje o tem, kako se usmeriti v smiselno starost in kako jo živeti, sta enako nujen pogoj za lepo staranje, kakor sta odločitev in usposabljanje nujna, če hočemo uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.

  • PISMA BRALCEV

    junij '18

    Šestdeseta obletnica delovne brigade v Brkinih

    Pred dnevi sem obiskala Prem, vasico, kjer sem leta 1957 kot ptujska gimnazijka sodelovala v delovni brigadi pri gradnji brkinske ceste. Bili smo zbrani mladi z vseh koncev Slovenije, spletla so se nova prijateljstva. Prirejali smo kulturne večere, bilo je veliko glasbe in petja, bil je zanos. Fantje so spali v premskem gradu, dekleta pa v šoli, kjer se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Spali smo vsi v eni sobi na slamaricah. Naše vodstvo je poskrbelo za številne strokovnjake za psihologijo, pedagogiko, ki so nas uvajali v življenje. Tu in tam se je zaiskrila kakšna iskrica, srce je začelo hitreje utripati. 

  • Verjamejo v ljudi in družino

    junij '18

    Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom spada tudi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu. Ohrabrujoče pa so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem v lokalnem okolju, na področju zdravstvene in socialne stroke, nevladnih organizacij in medijev.

  • 1
  • …
  • 215
  • 216
  • 217
  • 218
  • 219
  • …
  • 396
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 11, november 2025

    Št. 11, november 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Hospic je prostor za žive Sočutje, solidarnost, spoštovanje, strpnost, sodelovanje, strokovnost, enakopravnost in enake možnosti za vse so vrednote, ki jih že tri desetletja zagovarjajo v...

    Cepljenje lahko prepreči zaplete Še ne dolgo nazaj, v začetku 20. stoletja so ljudje v povprečju umirali pri petdesetih. Ob koncu 20. in začetku 21. stoletja pa se življenjska doba hitro daljša.

    Za martinovo naj zadiši po domačem Za praznike mora dišati po domačem kruhu, potici, po pečenki... V moji mladostni zagnanosti, vsevednosti in navdušenju nad vsem novim sprva tega nisem znala ceni.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov