-
Prof. dr. Jože Gričar je upokojeni zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Njegovi dosežki pri znanstvenem, pedagoškem in raziskovalnem delu s področja informatike segajo daleč čez naše meje – sodeloval je v več mednarodnih asociacijah, pomembna je njegova vloga pri oblikovanju e-regij in na področju evropskih živih laboratorijev. V okviru podoktorskega študija s področja informacijskih sistemov je študiral v ZDA, kasneje pa je tri semestre predaval na School of Business univerze v Denverju. Je tudi eden izmed ustanoviteljev omrežij Slovenski e-seniorji: e-vključenost v aktivno staranje (eSeniors Slovenia) in eRegion. Njuno poslanstvo je spodbujanje aktivnega staranja, pomemben del tega pa je e-povezovanje. S prof. Gričarjem smo se pogovarjali še o znanju in izkušnjah, ki po upokojitvi ostajajo žal neizkoriščene, pa o srebrni ekonomiji …
Če ne moreš iz stanovanja, kaj boš potem?
Dolgotrajno čakanje na prosto posteljo v domu starejših ali najem oskrbovanega stanovanja kaže na to, da bomo morali vpeljati drugačne oblike stanovanjske oskrbe in storitev za starejše, ki bodo učinkovitejše in finančno manj zahtevne, hkrati pa bodo upoštevale želje in potrebe starejših ljudi.
Prilagajanje bivalnih okolij in storitev hkrati ponuja možnosti za razvoj novih podjetij in izdelkov ter s tem novih delovnih mest, pravi dr. Boštjan Kerbler, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS in profesor na katedri za pravo in menedžment nepremičnin Evropske pravne fakultete. Ukvarja se s študijami, ki vključujejo zlasti staranje prebivalstva ter oblikovanje in prilagajanje življenjskega okolja za potrebe starejših in invalidov. Ena takih je raziskava Inovativne oblike življenjskih okolij za starejše v Sloveniji.
Kaj prispeva k ohranjanju miselnih spretnosti starejših?
STARANJE V EVROPI
Kognitivne sposobnosti so zmožnosti učinkovite uporabe možganov za smotrno vodenje življenja in reševanje vsakodnevnih težav. Splošno sprejeto velja, da staranje spremlja upad kognitivnih sposobnosti. S kolegom mag. Vladimirjem Lavračem sva to preverila v posebnem prispevku, ki je bil del obsežnejše slovenske knjižne publikacije SHARE, izdane v letu 2015. Pri tem sva posebej pogledala, kaj podatki SHARE povedo o kognitivnih sposobnostih starejših v Sloveniji.
Pri vsakem posamezniku gre navadno za tri različne vidike staranja: časovno oziroma kronološko staranje, kjer leta tečejo vsem enako hitro, biološko oziroma fizično staranje, kjer so lahko posamezniki enake starosti v zelo različni telesni kondiciji, in mentalno oziroma miselno staranje, kjer procesi upadanja kognitivnih sposobnosti med posamezniki potekajo s povsem različno dinamiko. Čeprav nekateri posamezniki ohranjajo dobre kognitivne sposobnosti globoko v starost, velja, da se prvi znaki upadanja kognitivnih sposobnosti začnejo nekje po petdesetem letu, izraziteje pa se začnejo izkazovati po sedemdesetem in zlasti po osemdesetem letu.
-
Sogovornike smo spraševali, ali radi potujejo in kam najraje.
Breda Arnejšek, upokojena profesorica angleščine in francoščine, Ljubljana: »Ko sem še hodila v službo, sem pogosto potovala v Anglijo in Francijo na dodatna izobraževanja. V Franciji sem bila vsaj petnajstkrat, ker imam tam dobro prijateljico. Veliko sem turistično potovala, tudi na Japonsko. Odkar moja hči z družino živi v Luksemburgu, pa grem vsaj petkrat na leto tja na obisk. Rada jim kaj domačega skuham, na poti iz vrtca pa peljem vnuke še v park, kar mi je v največje veselje.«
Usposabljanje za kakovostno starost
STARANJE V SLOVENIJI
V rubriki Staranje v Sloveniji smo se v prejšnjih mesecih mudili pri podatkih o upokojitvenem prehodu iz reprezentativne raziskave nad 50 let starih slovenskih prebivalcev. Slabi dve tretjini starejših sta usmerjeni v zdravo staranje, dobra tretjina v tvegano ali uničevalno. Res je škoda, da bi nam v zadnji tretjini življenja čas polzel iz rok; tudi za zgrešene odločitve smo že prestari. Če kaj, ima človek lahko v rokah volan za svoje usmerjanje v starost.
Generacije naših prednikov je v tradicionalni družbi samodejno usmerjalo stoletno izročilo v skoraj vse: v vsakdanje vedenje in šolanje, v poklic in družino, kako odraščati in kako se starati. Danes se moramo za vse pomembne stvari zavestno odločiti in se usposobiti. Zavestna odločitev in usposabljanje o tem, kako se usmeriti v smiselno starost in kako jo živeti, sta enako nujen pogoj za lepo staranje, kakor sta odločitev in usposabljanje nujna, če hočemo uporabljati sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo.
-
Šestdeseta obletnica delovne brigade v Brkinih
Pred dnevi sem obiskala Prem, vasico, kjer sem leta 1957 kot ptujska gimnazijka sodelovala v delovni brigadi pri gradnji brkinske ceste. Bili smo zbrani mladi z vseh koncev Slovenije, spletla so se nova prijateljstva. Prirejali smo kulturne večere, bilo je veliko glasbe in petja, bil je zanos. Fantje so spali v premskem gradu, dekleta pa v šoli, kjer se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Spali smo vsi v eni sobi na slamaricah. Naše vodstvo je poskrbelo za številne strokovnjake za psihologijo, pedagogiko, ki so nas uvajali v življenje. Tu in tam se je zaiskrila kakšna iskrica, srce je začelo hitreje utripati.
-
Evropa postaja stara celina tudi po strukturi prebivalstva, med države z najstarejšim prebivalstvom spada tudi Slovenija. Dolgoživa družba je velik civilizacijski dosežek, ki pa prinaša vrsto izzivov. Pred nami je največja šola solidarnosti, ki jo bomo zmogli le generacijsko povezani. To je pokazala tudi prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji na Brdu. Ohrabrujoče pa so bile predstavitve pozitivnih praks pri pomoči družinskim oskrbovalcem v lokalnem okolju, na področju zdravstvene in socialne stroke, nevladnih organizacij in medijev.
-
Po pomurskih ravnicah
Kako lepa in raznolika je Slovenija, so ugotavljali bralci Vzajemnosti, ki so se s Kompasovo vodnico Lili Kitič podali na ogled Pomurja. V Dobrovniku so si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli so tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki spada med orhideje. Tudi te gojijo v rastlinjaku. Zapeljali so se še v vas Mele pri Radencih in si ogledali Oljarno Šaruga, kjer pridelujejo bučno olje, ter bližnji muzej kmečkega orodja. Potem so se zapeljali še do zdravilišča Radenci in se sprehodili po njihovem parku. Zadnja postaja izleta je bil Dom penin v Gornji Radgoni. Ogledali so si klet pod slapom ter pokusili radgonsko ranino in zlato radgonsko penino rose, ki je na 60. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani dobila naziv svetovnega šampiona 2018. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
-
Predvolilna tekma je bila svojevrsten oglaševalski festival. Slišali smo veliko obljub, kandidati za poslanske sedeže so se trudili, da bi se predstavili kot ljudje, ki bodo obljube tudi izpolnili, in Slovenija bo postala vzorno urejena in pravična država. Toda izkušnje nas učijo, da so politiki bolj kratkega spomina. Ko se prerinejo do oblasti, praviloma pozabijo, kaj so obljubljali volivcem. Za letošnje parlamentarne volitve je značilno, da je sodelovalo zelo veliko strank oziroma list in dobrih tisoč kandidatov se je nadejalo dobro plačane službe in vstop v družbo tistih, ki odločajo o usodi državljanov. Le devetdesetim je uspelo, poraženci bodo svoje razočaranje skušali prikriti in se morda poskušali zavihteti na oblast na naslednjih volitvah. Do takrat pa bodo kritizirali oblastnike, ki niso kos vodenju države. Skratka, nič novega.
-
V Arboretumu Volčji Potok se bodo obiskovalci naslednje tri dni naužili različnih lepot. Tako tisti, ki imajo radi naravo in še zlasti vrtnice, kot ljubitelji čudovitih elegantnih belih konj iz Lipice bodo zagotovo uživali.
V arboretumu v juniju cveti več kot 930 različnih sort vrtnic Največ je burbonk in različnih skrižank, med njimi je tudi 24 botaničnih vrtnic (šipkov). Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, jutri, 8. junija, popoldne prireja Dan vrtnic. Začelo se bo ob 18. uri s predavanjem Matjaža Mastnaka o zgodovini vrtnic s slik Narodne galerije, sledil bo voden ogled po spodnjem in zgornjem rozariju. Ob tem bodo odkrili spominsko obeležje za kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic leta 2017 v Ljubljani. Sledilo bo družabno srečanje, predstavitev projekta Valvasorjeva vrtnica in razglasitev rezultatov glasovanja za najlepšo vrtnico, za katero bodo glasovali udeleženci dogodka.
