-
Duša Hlade Zore že deveto leto pomaga ljudem, ki so nezadovoljni z obravnavo v zdravstveni ustanovi (javni ustanovi ali pri zasebnikih) ali odnosom zdravstvenega osebja. Je ena izmed trinajstih zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po Sloveniji, in prav vsi imajo dovolj dela. Tudi spisek pritožb je skoraj povsod enak. Najpogosteje so kršene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do obveščenosti in sodelovanja. Najbolj pa, kot pravi sogovornica, sicer upokojena zdravnica, ljudi bolijo neprimeren odnos osebja, osornost, nevljudnost in vtis, da nikomur ni mar zanje.
-
Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.
-
Višji nekateri socialni prejemki
1. junija se je zvišala denarna socialna pomoč in za samsko osebo zdaj znaša 385,05 evra, od januarja leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Zvišal se je tudi cenzus za varstveni dodatek, za samsko osebo odslej znaša največ 566,02 evra (do zdaj 484,97 evra).
Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato morajo tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo, in sicer najpozneje do konca julija. Denarno socialno pomoč in varstveni dodatek bodo namreč odmerjali na novo, pri čemer bodo kot do zdaj upoštevali: višino dohodkov (iz zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve vloge), število družinskih članov, premoženje, prihranke, zagotovljeno oskrbo (ali ima zagotovljeno bivanje/prehrano) ipd.
Doma pridelano je najbolj zdravo
Lokalno pridelana hrana, ki je kakovostna, sveža in varna za potrošnika, je pot do našega zdravja in trajnostne prihodnosti, je temeljna misel okrogle mize »Zdravje in hrana na razpotju – kakšna bo naša prihodnost?«. Pripravil jo je evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki si prizadeva za to, da bi v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše pripravljali kakovostno hrano iz sestavin domačih pridelovalcev.
Lokalno pridelana hrana je sveža, saj kratka pot od proizvajalca do potrošnika ne zahteva uporabe konzervansov ali aditivov. Pridelava je pod nadzorom, zato ni obdelana s kemikalijami, ne vsebuje fitofarmacevtskih sredstev in hormonskih motilcev. Seveda so tudi pri domačih pridelovalcih izjeme, a kot je poudaril dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, lahko glede na različne kazalnike trdimo, da jemo kakovostnejšo hrano kot marsikje drugje. Vsebnost antibiotikov na enoto prirasta v živinoreji je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z drugimi državami. Slovenski kmet v živinoreji porabi okoli 22 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, v Avstriji jih porabijo nekaj čez 50 miligramov, v Italiji pa celo 300 miligramov.
-
Vzajemnost je najstarejša slovenska revija za starejše. Januarja naslednje leto bo praznovala 45 let izhajanja. Krasi jo velika družina bralcev po Sloveniji in tujini. V želji, da jo pomladimo in tudi vsebinsko še izboljšamo, smo v majski številki objavili anketo in vas povprašali, kako ste zadovoljni z revijo, kaj radi berete in kaj pogrešate. Do roka, 15. junija, smo prejeli kar 468 izpolnjenih anket, večino v papirnati obliki, nekaj pa ste jih izpolnili tudi na naši spletni strani. Vaši odgovori nam bodo v veliko pomoč pri uvajanju sprememb, zato se vam najlepše zahvaljujemo. Med tistimi, ki ste želeli sodelovati v žrebu za nagrade, smo izžrebali naslednje nagrajence, ki prejmejo:
O dolgotrajni oskrbi starejših v luči SHARE
STARANJE V EVROPI
Ko sem sam prišel na Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in prestal nekaj prvih preskusov in iniciacij, je bila prva tema, kamor me je dr. Boris Majcen, direktor inštituta, »potunkal«, prav dolgotrajna oskrba starejših. Razlog je seveda jasen: SHARE prinaša ključne informacije (vsaj) trem ključnim reformam, ki jih v Sloveniji obljubljajo že desetletja – pokojninski, zdravstveni in reformi sistema dolgotrajne oskrbe starejših.
Prva večja tema je bila razmerje med neformalno in formalno oskrbo ter potrebe po takšnih tipih oskrbe. Naši takratni izračuni so potrdili in opozorili na velike potrebe po dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in bili kasneje tudi jedro priprave predloga reforme na tem področju, kot je v televizijskih pogovorih poudarila Tatjana Buzeti, direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo pri ministrstvu za zdravje. Povedano s številkami, v Sloveniji med populacijo, starejšo od 50 let, prejema neko obliko dolgotrajne oskrbe okrog 78.000 ljudi ali okrog 10 odstotkov skupne populacije pri tej starosti. Če gledamo tiste, ki jih tudi literatura opredeli kot »starejše«, torej na primer populacijo, staro nad 65 let, je takšnih, ki prejemajo neformalno oskrbo, okrog 51.000 oziroma okrog 15 odstotkov.
-
Sogovornike smo spraševali, kako preživljajo poletne počitnice.
Pavel Jakopič, predsednik Gobarskega društva Gorje: »Moj najljubši konjiček je gobarjenje. Če le lahko, se vsak dan vsaj za kakšno uro odpravim v gozd. Vedno z veseljem pričakujem, kaj mi bo podarila mati narava. Zanimajo me nove vrste gob in vse tiste stare, ki se kot prave specialitete znajdejo na krožnikih. Nikakor pa ne gre le za gobarjenje. Zavedati se moramo, da smo v gozdu le gostje, da je to v prvi vrsti prostor za živalski in rastlinski svet. Spoštljivega odnosa do narave moramo učiti tudi mlade.«
Da v starosti ne bi utrpeli nasilja
STARANJE V SLOVENIJI
Nasilje, zloraba, trpinčenje starih ljudi – aktualna in pekoča tema. Vsakega desetega starejšega človeka opeče nasilje, govorijo podatki Svetovne zdravstvene organizacije in reprezentativne raziskave Staranje v Sloveniji. In vedno dodajo, da ostane večina nasilja nad starimi ljudmi skrita. Za nas je odločilno vprašanje, kako nasilje nad starimi ljudmi preprečevati. Pri tem je odločilno spoznanje, da je večina grdih besed in nasilnih kretenj nad starimi ljudmi nehotena – storijo jih domači in poklicni oskrbovalci, ko ne obvladajo stresne situacije. Poleg ukrepanja ob vsakem nasilju sta odprti dve okni za njegovo preprečevanje: prvo je usposabljanje oskrbovalcev in razbremenilna pomoč, drugo naša priprava na sprejemanje pomoči ob starostnem pešanju moči.
-
Kdor koli vstopi v igralnico, bi se moral zavedati, da iz nje le redki izstopijo kot zmagovalci, igralnica je pač zasnovana tako, da v seštevku vselej zmaga. Svojevrstna igra na srečo je tudi politika, v njej nastopajo igralci, ki žetonov ne kupujejo s svojim denarjem, temveč se igrajo z usodo svojih državljanov. Ameriški predsednik Donald Trump je v to igro vstopil z geslom »Najprej Amerika!«, kar je v bistvu zelo razumljivo. Vsakdo, ki se povzpne na položaj voditelja države, bi pač moral delovati v njeno korist in dobrobit državljanov, ki jih zastopa. V ameriškem primeru se prva težava pojavi že pri vprašanju, koga sedanji predsednik pravzaprav na svojem položaju predstavlja oziroma zastopa. Po odločitvah, ki jih je do zdaj sprejel, bi smeli sklepati, da ga vodi predvsem interes kapitala oziroma velikih korporacij, ki obvladujejo ameriško družbo.
-
Z nedavno afero Cambridge Analytice, ki jo je soustanovil zloglasni Steve Bannon, zdaj že odstavljeni glavni svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je prvikrat v vsej strašljivosti pokazalo, kakšna moč se skriva v posedovanju osebnih podatkov posameznikov. Ali bo nova enotna evropska uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je začela veljati konec maja, v Evropi učinkovitejše preprečevala zlorabe?
Kaj je storila Cambridge Analytica? Od družabnega omrežja Facebook je kupila osebne podatke več deset milijonov njegovih uporabnikov, češ da jih potrebuje za raziskovalne namene. Za vsakega od uporabnikov je izdelala psihološki profil. V času predvolilne kampanje v ZDA je potem različne uporabnike Facebooka zasipala z različnimi lažnimi informacijami in prizori. Spletne strani tistih, za katere je na podlagi njihovega poprejšnjega internetnega iskanja domnevala, da so jezni, ker je demokratska stranka iz boja za predsedniško mesto izločila...
