-
Letos mineva sto let od izida prve slovenske slikanice Martin Krpan, v kateri je slikar in karikaturist Hinko Smrekar v črno-beli risbi upodobil dvanajst značilnih prizorov iz besedila Frana Levstika.
Ob jubileju je Mladinska knjiga, ki je doslej Martina Krpana ponatisnila že v več kot 240.000 izvodih, izdala knjigo z istimi karikaturami. Pravzaprav so skenirali originalne Smrekarjeve risbe, ki so jih tudi nekoliko restavrirali. ker so večje od prve izdaje, je tudi najnovejša izdaja slikanice večjega formata.
Podarite stolu še eno priložnost
Ljubljana bo sredi novembra gostila mednarodno konferenco Eurocities, katere osrednja tema bo krožno gospodarstvo. Ena od inovativnih idej, zasnovanih za konferenco je projekt CHAIRity – Dajte mu še eno priložnost, v središču katerega so stari stoli.
Z mestne občine Ljubljana vabijo meščane in okoličane, da podarite stare ali odslužene stole, ki jih bodo skupaj z učenci štirih osnovnih šol obnovili na delavnicah s kulturno-ekološkim društvom Smetumet. Stole do 25. septembra 2017 prinesite v Zbirni center Snage na Povšetovi ulici 2. Odprt je od torka do sobote med 11. in 18. uro.
Štirideset let Mestne zveze upokojencev
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU) združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza praznuje 40. let delovanja. Jubilej so proslavili včeraj, na srečanju upokojencev celotne regije v Kozarjah.
Predsednik zveze Marjan Sedmak je povedal, da je razširjen upravni odbor sprejel stališča o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin in zaposlovanju upokojencev. Stališča je udeležencem predstavila podpredsednica Anka Tominšek, ki je med drugim dejala: "Od oblasti zahtevamo, da se pokojnine dosledno in redno usklajujejo s sistemskim zakonom."
V kulturnem sporedu je sodelovala Godba ljubljanskih veteranov in Dolenjski trio, ki je na plesišče privabil številne pare.Telesna dejavnost vse življenje
Svetovni dan fizioterapije, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Telesna dejavnost vse življenje. Slovenski fizioterapevti bodo po vsej Sloveniji izvedli več kot 40 dogodkov. Med drugim bodo priredili dneve odprtih vrat, merili bodo telesno pripravljenost ljudi in ocenjevali držo odraslih, prikazali bodo različne terapevtske vadbe in podobno.
Kot sporočajo iz Združenje fizioterapevtov Slovenije, se vsak dan srečujejo z bolniki s kroničnimi bolečinami in negativnimi posledicami lagodnega življenja, zato poudarjajo velik pomen gibanja za zdravje. Telesna dejavnost izboljša vzdržljivost srca in ožilja ter mišično zdravje in zmanjša tveganje za številne nenalezljive kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2. Fizioterapevti lahko pomagajo vključiti telesno dejavnost v vsakodnevno življenje posameznika. S poglobljenim razumevanjem vzdrževanja telesne dejavnosti svetujejo o telesnih dejavnostih in vadbi ljudem vseh starosti. S fizioterapevtskimi postopki jim lahko povečajo moč in gibčnost, da se lažje gibajo. Posameznik, ki je v boljši telesni pripravljenosti, se v primeru poškodbe ali bolezni tudi lažje in hitreje rehabilitira, kar ni zanemarljive vrednosti.
Čim bolj uporabljajmo možgane!
Raziskave kažejo, da vsakovrstna telesna dejavnost in intelektualno delo v tretjem življenjskem obdobju pomagata, da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Ob tem velja omeniti še družabnost, ki prav tako upočasnjuje demenco, zdravo prehrano z dovolj zelenjave in sadja ter izogibanje škodljivim razvadam, kot so alkohol, kajenje in raznovrstne droge. Med dejavnike tveganja zdravniki med drugim prištevajo še sladkorno bolezen tipa 2, holesterol, srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in depresijo. Največja dejavnika tveganja za demenco, a nanju žal ne moremo vplivati, pa sta starost in ženski spol, saj je med dementnimi osebami dvakrat več žensk kot moških. O demenci smo se pogovarjali z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, dr. med., specialistko nevrologije in voditeljico Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, kamor zdravniki družinske medicine napotijo posameznike, če posumijo, da jim pešajo možgani.
-
Bralci Vzajemnosti zagotovo dobro poznate projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj o njem pogosto pišemo. Čeprav deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017.
Evropski parlament v utemeljitvi nagrade med drugim ugotavlja, da »program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva in humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.«
-
»Kadar kdo reče, res ste dobro videti za svoja leta, nič več ne momljam zahval. Vedro odgovorim: 'Tudi vi ste dobro videti za svoja leta!'« pove Ashton Applewhite, uporniška 65-letna ameriška aktivistka, ki je o doživljanju starosti v današnji družbi napisala knjigo, pravzaprav manifest proti starizmu, in med bralci takoj vzbudila veliko zanimanje. Pred kratkim je izšla v slovenščini z naslovom Lepota let: Manifest proti starizmu in konec junija jo je predstavila tudi v Ljubljani. Ashton trdi, da starih ljudi ni, da so le starejši. Beseda starejši je most, pravi, kajti vedno se najde kdo, ki je od tebe starejši ali mlajši. Beseda starejši te ne opredeljuje z leti, ki jih nosiš na grbi, ampak te postavlja na neopredeljeno mesto v družbi. Šele ko je tako, te nihče ne more poriniti v skupino starih in ranljivih državljanov.
-
Špela Pirnat z Jesenic se je s slikarskimi barvami srečala že v najzgodnejši življenjski dobi, saj je bil njen oče rezbar in slikar samouk. V šolskih letih je še občasno slikala, ko se je zaposlila in si ustvarila družino, pa je v prostem času predvsem šivala oblačila.
V zrelih letih se ji je želja po slikanju vnovič zbudila, in ker se je želela naučiti česa novega, se je vpisala v slikarsko šolo akademske slikarke Brigite Požegar Mulej v Radovljici.
Blizu ji je realistično slikarstvo in slika predvsem v olju na platno. »Nekako ne morem delati abstrakcij, tudi živih barv ne maram. Rada pa slikam portrete. Pri tem se vedno potrudim ujeti pravi izraz na obrazu in značaj osebe. Sčasoma sem se naučila, na kaj moram biti pozorna,« pravi slikarka, ki je članica kluba Dolik, likovne sekcije Kulturnega društva Svoboda Tone Čufar Jesenice. Sodelovala je že na nekaj skupinskih razstavah. Ne udeležuje pa se slikarskih kolonij, pravi namreč, da slika zelo počasi, dolgo pili in popravlja sliko, saj zlepa ni zadovoljna z narejenim.
-
Niko Dragoš je najstarejši Slovenec
Nikolaj Dragoš, ki zadnjih deset let živi v poljanski enoti Doma upokojencev Center v Ljubljani, je 27. avgusta dopolnil 110 let in tako postal najstarejši Slovenec. Po rodu je iz Bele krajine, čeprav ga je življenjska usoda že zgodaj odpeljala drugam. Opravljal je več poklicev, med drugim je bil graničar, miličnik in knjigovodja in vedno se je zlahka prilagodil novim razmeram. V domu se dobro počuti, pri stotih letih je napisal knjigo spominov, dokler mu je zdravje dopuščalo, pa se je veliko sprehajal.
-
Geslo Vsi smo ena generacija! zagotovo že poznate, saj vabi na Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), prireditev, namenjeno medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Letos bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že sedemnajsti po vrsti, in sicer od torka, 26. septembra, do četrtka, 28. septembra.
Organizatorji – Zveza društev upokojencev Slovenije, podjetje Proevent in zavod RIKUS – so poskrbeli, da bo vse tri dni pestro dogajanje. V strokovnem programu bodo razprave na aktualne teme, kot so strategija dolgožive družbe, položaj starejših v naši družbi, pravice in soodgovornost življenja v starosti, priprava na upokojitev, delo starejših ter skupnostne oblike preživljanja časa.