-
Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.
-
Radi smo ob morju
Takole so se naročniki Vzajemnosti postavili za fotografiranje v Rovinju na izletu po Krasu, Slovenskem primorju, Istri in Opatiji, kjer so dva dni uživali v čudovitem vremenu, dobri hrani, lepem hotelu in na ogledih Kopra, Rovinja, Istre in Opatije. Nekaj jih z Vzajemnostjo potuje redno, nekateri so bili prvič in najbrž ne zadnjič, nekaj jih pride tudi na srečanje bralcev konec maja na Lošinj. Navdušeni so bili nad programom, hotelom, vremenom in dobro družbo. (Besedilo in fotografija: R. Š).
-
Tovarištvo še živi
V Domu upokojencev Olmo v Kopru sta me 24. januarja letos obiskala Teodor Colnar, predsednik Krajevne organizacije društva izgnancev Koper, Izola, Piran in Ankaran, in Antonija Senčar, članica odbora te krajevne organizacije. Njunega obiska sem se zelo razveselila. Osvežili smo si spomin na drugo svetovno vojno, izgnanstvo družin v tujino, njihovo oziroma naše trpljenje v izgnanstvu in vrnitev nazaj v domovino. Z menoj v sobi je tudi Marija Rožac, članica Zveze borcev Koper, ki je bila kot 16-letno dekle v vasi prva aktivistka in kurirka z ilegalnim imenom Živa.
-
Olimpijske igre naj bi bile predvsem praznik športa in priznanje vsem tistim, ki sledijo plemenitim ciljem, povezanim s tekmovanji na najvišji ravni. Tudi letošnje zimske olimpijske igre so potekale pod geslom, naj šport spodbudi krepitev miru in sodelovanje med narodi. To je še posebej pomembno sporočilo na korejskem polotoku, kjer se je pred dobrimi 50 leti zgodila najbolj krvava vojna po svetovni moriji. Formalno se korejska vojna še ni končala, Severna in Južna Koreja sta se dogovorili samo za premirje. Morda se ta negotovost vendarle lahko usmeri k trajnemu miru, kar bi pomenilo velik napredek ne le v tem delu Azije, temveč tudi po vsem svetu. Zaostrovanje na korejskem polotoku je namreč grozilo, da se bo svet srečal z realno možnostjo izbruha jedrskega spopada.
Predlog zvišanja vdovskih pokojnin
Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.
Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.
Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški
S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.
Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.
-
Kljub ostri zimi in snegu, ki je februarja zasul naše(in sosednje) kraje, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna, od 2. do 4. marca, pripravljajo tridnevni Festival zvončkov.
Po besedah Jožeta Bavcona, vodje botaničnega vrta in odličnega poznavalca teh drobnih belih cvetov, so zvončki pravzaprav rastline zime. Imajo namreč to lastnost, da ko nanje pade sneg ali pa je mraz, zmrznejo in poležejo, potem pa se ob višjih temperaturah spet dvignejo.
V Botaničnem vrtu na Ižanski cesti hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, to je edini vrsti iz rodu malega zvončka (Galanthus nivalis), ki raste v Sloveniji. Z njim se bo tudi začelo tridnevno dogajanje. V petek, 2. marca, ob 11. uri bodo na ogled botanične ilustracije študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter zbirka varietet navadnega malega zvončka, ki jo hranijo v Botaničnem vrtu. Šele s pozornim opazovanjem opazimo številne drobne detajle, po katerih se zvončki razlikujejo med sabo.
Sto let knjižnice slepih in slabovidnih
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev
Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe. Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.
Univerzalni dohodek za posameznikovo svobodo
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.
Različna stališča do upokojitve
STARANJE V SLOVENIJI
Raziskava Staranje v Sloveniji je pokazala, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in hočemo glede svojega staranja in sožitja med generacijami. Prejšnji mesec smo navedli podatke o stališčih do upokojitve in življenja po njej – stališča namreč zelo vplivajo na to, ali se bo po upokojitveni prelomnici naše življenje razvijalo bolj srečno in zadovoljno, kakor se je v srednjih letih, ali slabše. Danes bomo pogledali, katera stališča so ugodna in zakaj je tako.