-
V Kinodvoru se končuje uspešna sezona Filmskih srečanj ob kavi. Abonma, namenjen zrelejšemu občinstvu, se bo v sredo, 19. maja, ob 10. uri iztekel s sklopom kratkih animiranih filmov Marjana Mančka, ki ga sestavljajo filmi Zimska želja (1982, 7 minut), Zavetje (1983, 1 minuta), Po delu počitek (1983, 1,5 minute), Kamen (1984, 8 minut), Ogledalce (1985, 8 minut), Ljubo doma (1985, 5 minut), Na liniji (1989, 6 minut), Hribci – Zajtrk (1993, 5 minut), Hribci – Prava pot (1993, 6 minut), Hribci – Trofeja (1993, 5 minut), Kako se znebiš mačota (1999, 9 minut) in Be (2003, 8 minut).
-
Festival prestopa državne meje
Festival za tretje življenjsko obdobje bo že deseto leto zapored med 29. septembrom in 1. oktobrom 2010 v Cankarjevem domu odprl vrata medgeneracijski solidarnosti, izmenjavi idej in ustvarjanju strpnejše družbe. Letos bo svoje sporočilo razširil prek meja Slovenije in s tem pridobil mednarodni značaj. Jubilejnemu, desetemu srečanju pevskih zborov društev upokojencev se bodo namreč ridružili zamejski pevski zbori iz Italije, Avstrije in Madžarske. Prihod na festival so že napovedale delegacije iz Madžarske, Romunije in Slovaške, predstavniki festivala pa predstavljajo poslanstvo festivala združenjem upokojencev v državah nekdanje Jugoslavije in jih vabijo k sodelovanju.
Dvorci Hrvaškega Zagorja in počitnice na Braču
Sobota, 12. junij
Vstopna mesta: Kranj, Ljubljana, Celje
Prvič se bomo ustavili v Krapini, kjer si bomo ogledali svetovno znano nahajališče neandertalskega človeka z bogato zbirko fosilov. Nato se bomo odpeljali v Trakoščan, ki se postavlja z enim najlepše oblikovanih in vzdrževanih parkov na Hrvaškem. Ogledali si bomo dvorec iz 13. stoletja na visokem stožčastem hribu, ki se dviga nad jezercem. Prvi znani lastniki so bili grofje Celjski.
Sledil bo ogled Varaždina, ki veliko pozornosti namenja turizmu. Zagotovo boste presenečeni nad številnimi cvetličnimi zasaditvami v mestu s skoraj 50.000 prebivalci. Med najstarejše zgradbe sodi Stari grad, kjer je zdaj mestni muzej. Domnevno naj bi ga zgradili v 12. stoletju. Varaždinsko pokopališče je biser vrtne arhitekture in naravni spomenik. Za mnoge strokovnjake je eno najlepših mestnih pokopališč v tem delu Evrope. Na tej lokaciji je od leta 1773. Zdajšnjo skladno podobo je leta 1905 zaznamoval parkovni arhitekt Herman Haller.
Križarjenje po vzhodnem sredozemlju
Privoščite si vrhunsko udobje na križarjenju z moderno ladjo MSC MUSICA, ki v 1.275 luksuznih kabinah sprejme blizu 3.020 potnikov. Kljub svoji velikosti in elegantni opremi na njej vlada sproščeno in intimno ozračje.
Ladja ima štiri restavracije, devet barov, konferenčno sobo, veliko gledališče in zelo moderne promenade z brezcarinskimi trgovinicami.
Na ladji sta casino in diskoteka, knjižnica in foto galerija. Na voljo je tudi vrhunski SPA in fitness center, tekaška proga, igrišče za mini golf, igrišče za različne športne aktivnosti ter trije bazeni in štirje jacuzziji.
-
v Ulcinju v hotelu s trimi zvezdicami
odhod: 11. junija in 18. junija 2010 (8/9 dni)
1. dan:
Ob 21. uri odhod avtobusov iz Grosuplja ter vožnja s krajšimi premori v Dubrovnik.
2. dan:
Prihod v Dubrovnik v jutranjih urah in sprehod po mestu. Nadaljevanje kratke vožnje do Boke Kotorske in do enega najlepših zalivov na Jadranu. Sprehod po starem delu Boke Kotorske in ogled katedrale. Nato vožnja skozi Budvo do Ulcinja. Po prihodu dobrodošlica in nastanitev v hotelu Mediteran Resort 3*- v hotelskem kompleksu z bazenom, lepo peščeno plažo, športnimi objekti in z dobro kuhinjo. Vse sobe v hotelu so klimatizirane in imajo televizijo.
-
Rastoke, Plitvice
Sobota, 8. maj 2010
Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto.
Odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah. V dolini reke Korane in Slunja si boste ogledali »Male Plitvice«, kot nekateri imenujejo Rastoke. Zanimive so zaradi naravnih lepot s številnimi slapovi in ohranjeno arhitekturo mlinov in žag.
Plitvička jezera, ki so bila za nacionalni park razglašena že leta 1949, obsegajo šestnajst večjih in manjših jezer s kristalno čisto vodo. Sprehodili se boste po lepo urejenih stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in cestnim vlakcem.
-
V abonmaju, namenjenem starejšemu občinstvu, si lahko v Kinodvoru ogledate film bosanskega režiserja Pjera Žalice Pri stricu Idrizu (Kod amidže Idriza). V povojnem Sarajevu živita Ibriz in Sabira, ostarel muslimanski zakonski par. Njun edini sin je padel v vojni, snaha se je z vnukinjo odselila. Nekega dne ju obišče njun nečak, da bi jima popravil bojler in malce poklepetal ... Zgodba je kratka in preprosta, a film sestavljajo drobni detajli, ki ob spremljavi mandoline izvabljajo smeh in solze.
Ribe se lovijo na trnek, ljudje na besede
Pomlad prihaja, na tržnici ponujajo zvončke in regrat. Sneg je skopnel in razkril umazanijo in smeti, ki jih bomo sredi aprila vsi v Sloveniji prostovoljno in z veseljem pobirali, kajti v ozadju te vseslovenske akcije je iniciativa, porojena iz državljanske zavesti dveh entuziastov. Značilno je, da opozarjanje dveh mladih geologov na hude ekološke probleme ni obrodilo sadov v uradniških državnih in občinskih strukturah; kot vedno je zalegel šele poziv „navadnim“ državljanom. Vsi bomo torej zavihali rokave, vsi bomo prostovoljci brez plačila.
-
»Ej, poslušaj, bratranec tu. Tistega na ministrstvu, ki ureja tiste zadeve, saj veš, katere, ti zelo dobro poznaš. Prosim, stopi do njega in mu reci, da bi jaz ...«.
Poznam veliko ljudi, doma in po svetu. Moj seznam telefonskih številk in e-mailov je zelo obširen. Bi bil lahko lobist?
Majhen narod smo, a velika družina. In prav slednje je precejšen problem. V veliki družini, kjer se interesi posameznikov ves čas konfliktno križajo, je posrednik kaj hitro pribit na križ korupcije. Tudi ko ne gre za lobiranje. Že iz lastne uredniške prakse vem, kako težko je, denimo, lokalnemu dopisniku poročati o kočljivih temah iz soseske, kjer se vsi poznajo. Napišeš kaj kritičnega o tamkajšnji šoli in že je tvoj otrok deležen neljubih posledic. Napišeš kaj kritičnega o županu, o lokalnem direktorju in ...
Slovenija, kje so lepote tvoje?
Pri nas doma ne uporabljamo grdih besed. Moti nas, če jih moramo poslušati, tako kot nas moti onesnaževanje okolja ali vandalizem do skupne lastnine. Toda trikrat na leto si vendarle ne moremo kaj, da ne bi tudi mi uporabili takih besed. In to vselej takrat, ko se davkarija »spomni na nas«. Pa ne toliko zato, ker bi odrekali »cesarju, kar je cesarjevega« (no, ta cesar si lasti kot svoje čedalje več našega), pač pa zato, kar nas vedno drugačni in vedno bolj zapleteni birokratski postopki delajo bebce.
