-
Ižanko Leo Konc je k slikanju vleklo že od otroštva naprej. A številne obveznosti, ki jih prinese življenje, so ji intenzivno druženje s čopičem preprečevale vse do upokojitve. Ker ji je koncept vseživljenjskega učenja zelo domač, se je takoj vključila v Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in se vpisala v slikarski tečaj. Akademski slikar Todorče Atanasov, njen prvi mentor, jo je seznanil z akrilom, do zdaj pa je preizkusila še vse druge tehnike.
Najljubše motive za slikanje ji daje narava, tudi tihožitja jo kdaj pa kdaj pritegnejo, a krajina ji je vedno znova izziv. »Šele ko sem začela slikati, sem ugotovila, kako je barje pravzaprav čarobno, koliko barv najdeš v njem. Motivov za slikanje je neskončno,« prizna slikarka, ki že od malega živi na robu Ljubljanskega barja. Občasno se udeležuje likovnih kolonij, ki jih pripravlja kulturna sekcija Zveze društev upokojencev Slovenije, odlično pa se počuti med ustvarjalci različnih starosti, ki se družijo na delavnicah Likovnega društva 2002 Škofljica.
-
Mednarodni festival alpskega cvetja
Kdor želi spoznati izjemno rastlinsko bogastvo Bohinja in okolice, se lahko še deset dni udeleži dogodkov 11. mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju. Pripravili bodo več vodenih botaničnih izletov (tudi kolesarskih), v kulturnem domu v Stari Fužini so na ogled vezenine s cvetličnimi motivi, občasno bodo delavnice vezenin, delavnice nabiranja in prepoznavanja cvetja, koncerti, predavanja o užitnih divjih rastlinah ter apiterapiji in čebeljih izdelkih. Ob petkih bodo vaški dnevi (v Studorju in Srednji vasi), ob koncu tedna pa bo še posebej živahno, med drugim bo tržnica v Bohinjski Bistrici, potekali bodo različni kulturni in kulinarični dogodki, pohodi, predavanja … Zaključek festivala bo v nedeljo, 11. junija, na Voglu.
-
Ogrožena varnost
Skokovit tehnološki razvoj čutimo na vseh področjih življenja, brez računalnikov in drugih sodobnih naprav si ne znamo predstavljati sodobne družbe. Pravzaprav z njihovo pomočjo deluje celoten ustroj države – od javne uprave do zdravstva, prometa, oskrbe z elektriko, vodo, energenti … Dokler vse deluje, sploh ne pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi se ti sistemi podrli. Toda tudi to je mogoče, zato so tudi visokotehnološki sistemi ranljivi, še posebej če jih skušajo onesposobiti ljudje s slabimi nameni. Tako na primer posamezniki občasno dobimo na osebni računalnik sporočilo, ki nam obljublja velik zaslužek, če bomo na svojem bančnem računu »shranili« določeni znesek. Zaslužka seveda ni, kaj lahko pa se zgodi, da bomo čez nekaj dni ugotovili, da je naš bančni račun prazen. Tudi zaradi takih izkušenj velja biti zelo previden pri sprejemanju tovrstnih ponudb in posredovanju podatkov na sumljive naslove.
-
Vlada je po celoletnem omahovanju – nasprotovanje lobijev je bilo veliko – vendarle sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti in jo poslala v državni zbor. Zakon, eden izmed dveh ključnih za boljše delovanje zdravstva, naj bi preprečil delovanje zdravstva po načelih Divjega zahoda.
Zakon, ki ga sedanja vlada z novelo spreminja, je bil sprejet leta 1992, v kaotičnem času pobega iz prejšnje države in hkratnega vzpostavljanja kapitalističnega sistema. Predpisi so se takrat sprejemali na vrat na nos, pogosto s premalo vednosti o tem, kako postaviti zdravstveni sistem za povsem nove razmere. Čeprav so v njem nedopustno pomanjkljivo urejene tudi tako ključne stvari, kot so izdaja in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vsebina in postopek nadzora javnih in zasebnih ambulant ter bolnišnic pa tudi pravila o podeljevanju in izvajanju koncesij, je četrt stoletja zakon ostal nedotaknjen.
V Zdus pričakujejo podporo poslancev letnemu dodatku za vse upokojence
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pričakujejo, da bodo poslanci ob ponovnem odločanju znova podprli novelo zakona o izvrševanju proračunov, s katero se zagotavlja letni dodatek za vse upokojence.
Državni svet je namreč izglasoval veto zaradi predvidene povprečnine za občine. Veto je predlagala interesna skupina lokalnih interesov, saj po njihovem mnenju povprečnina ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim občin.
Predsednik Zdus Janez Sušnik obžaluje, da so imeli pri glasovanju v državnem svetu premoč predstavniki lokalnih interesov. Kot je dejal , nima nič proti, da bi občine dobile več denarja, ne podpira pa razmišljanja, da bi morali upokojenci varčevati za vso državo. Zato pričakuje, da bodo poslanci zakon ob ponovnem odločanju znova potrdili in svojega mnenja ne bodo spremenili.
Preprečevanje sovražnega govora na spletu
Evropska komisija in štirje največji družbeni mediji so pred enim letom objavili kodeks ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu. Z njim so se družbe Facebook, Twitter, YouTube in Microsoft zavezale k ukrepanju proti razširjanju takšnih vsebin v Evropi.
Zlasti so se zavezale, da bodo večino upravičenih prijav nezakonitega sovražnega govora pregledale v manj kot 24 urah in da bodo po potrebi odstranile ali onemogočile dostop do takšnih vsebin na podlagi nacionalnih zakonov, ki prenašajo evropske zakone v nacionalno zakonodajo.
Dnevi vrtnic in zdravih okusov
Da Portorožu že od začetka prejšnjega stoletja ne pravijo zaman mesto rož, dokazuje v teh dneh, ko povsod cvetijo in dišijo grmički vrtnic. Turistično združenje Portorož od 2. do 4. junija vabi na številne hortikulturne, umetniške in kozmetične predstavitve, strokovna predavanja ter druge prireditve pod skupnim naslovom Dnevi vrtnic in zdravih okusov. Obiskovalci bodo lahko kupili sadike vrtnice Portorož in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov ter okusili kulinarične mojstrovine iz vrtnic.
V petek, soboto in nedeljo bodo že od 10. ure dopoldan v Rožnem vrtu stojnice s ponudbo cvetja, vrtnic, dišavnic, kulinarike in izdelkov domače obrti, s svojimi deli se bodo predstavili člani Likovnega društva Vrtnica, otroci bodo sodelovali v različnih delavnicah. Seveda bodo pozornost pritegnile številne vrtnice, med njimi tudi vrtnica Portorož, katere bujni cvetovi spreminjajo svoj odtenek od živo oranžne do bledo rumene. Popoldne bodo glasbeni in plesni nastopi in sicer v petek bodo od 17. ure obiskovalce zabavali Pevski zbor Portorož in baletna skupina Metulj, v soboto pa Marina Mårtennson.
-
Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so se včeraj sestali s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem in njegovimi sodelavci. Pogovarjali so se o možnostih za čim hitrejšo izgradnjo drugega tira. Predsednik Zdus Janez Sušnik je dejal, da je zanj zbiranje podpisov za referendum izguba časa in denarja, ki bi ga lahko porabili za dobrodelne organizacije. Prepričan je, da se bo drugi tir kmalu začel graditi, saj mnogim dezinformacij s terena ne gre verjeti.
V delegaciji Zdus so bili tudi so nekateri strokovnjaki in člani Sveta za civilni nadzor projekta znani posamezniki, med njimi ekonomist dr. Jože P. Damijan, pravnik in nekdanji minister za promet Marko Pavliha ter nekdanji direktor Luke Koper Bruno Korelič.
Deset smrti na dan zaradi kajenja
V svetu kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu - vsak četrti moški in vsaka dvajseta ženska. Podatki iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije iz leta 2016. kažejo, da je v Sloveniji večina prebivalcev nekadilcev, kadi približno vsak četrti odrasli prebivalec.
Zaradi posledic kajenja v Sloveniji vsak dan umre 10 ljudi, stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja pa predstavljajo pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), so opozorili na posvetu z naslovom Tobak - grožnja razvoju, ki ga je pred svetovnim dnevom brez tobaka organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pazimo na kožo, samo eno imamo
Dermatologi tudi letos pred poletno sezono opozarjajo, da se moramo zaščititi pred sončnimi žarki. In to ne le na počitnicah ob morju, saj nas sonce lahko opeče tudi v gorah, pri opravilih na prostem, med rekreacijo, skozi steklo in tudi skozi oblačila.
Priporočljivo je, da poleti nosimo ohlapna, gosto tkana ter neprosojna oblačila, kadar je le možno, z daljšimi rokavi in hlačnicami. Poliester odbija več žarkov in tako daje večjo zaščito kot bombaž, lan, svila ali viskoza. Pokrivalo naj bo s širokim robom, ki prekriva obraz in nos, ter podaljškom iz blaga, ki na zadnjem delu sega do konca vratu. Redno uporabljajmo sredstva za zaščito pred soncem. Pri tem bodimo pozorni na ušesa, nos, vrat, ramena, tilnik, predel za koleni, meča in nart.