S popravki pri varstvenem dodatku nad bedo
»Če bi vedeli, da bodo starejši raje živeli v revščini, kot pa da bi dovolili vpis zaznambe na svoje stanovanje ali hišo, se takratna vlada leta 2011 ne bi odločila za take spremembe,« pravi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dokaz obžalovanja pretrdega odnosa do prejemnikov varstvenih dodatkov je po njenem tudi to, da ureditev – že drugič – popravljajo. Vlada zdaj predlaga, da prihodnje leto ukinejo zaznambo in s tem tudi vračilo varstvenega dodatka za vse, ki imajo v lasti do 120.000 evrov vredno stanovanje ali hišo, v kateri živijo. Seveda pa moramo misliti tudi na tiste, ki nimajo prav ničesar, s stisnjenim glasom doda ministrica.
Največ nasilja je med štirimi stenami
Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skrita. Lani je policija obravnavala le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.
-
Spominčice so tudi v Zgornjem Posočju
Svojci in osebe z demenco z obsežnega območja Posočja od Podbrda, Tolmina, Kobarida, Bovca pa do Trente se lahko pridružite prostovoljkam vsako zadnjo sredo v mesecu ob 17. uri v tolminskem domu upokojencev.
Spominčica Zgornjega Posočja združuje prostovoljce, nekaj svojcev in strokovne delavke. Organizirajo pogovore v skupini, srečanja, predavanja, ki so namenjena tudi širši javnosti, svojce učijo, kako se morajo obvarovati pred izgorelostjo, kako naj delujejo kot celotna družina in si med seboj pomagajo. Aktivno sodelujejo tudi s Slovenskim združenjem za pomoč pri demenci. »Spominčice« iz varovanih stanovanj in tolminskega doma upokojencev pa peljejo tudi na izlete.
Upokojenci bodo zaostrili svoje zahteve
Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.
-
Praznične bleščice
V prazničnih dneh so tudi naši kraji okrašeni, veselimo se praznikov in upamo, da bo z novim letom kriza premagana in bomo vsi deležni napredka. Najbolj se na ta pričakovani premik pripravljajo trgovci, ki zlasti v predprazničnem času popestrijo svojo ponudbo in potrošnikom obljubljajo ugodnosti ter jih spodbujajo k porabi pričakovanih dohodkov. V resnici je na policah veliko blaga, ki ga pravzaprav ne potrebujemo. Naše morebitne pomisleke o potrebnosti ali kakovosti trgovske ponudbe nam skušajo pregnati reklame, ki nas prepričujejo, kako je...
-
Novembrski spletni dogodek
Svet se očitno obrača le še zaradi denarja. Kar se je pred sedmimi leti na Kitajskem začelo kot odgovor na ameriško vsiljevanje praznovanja valentinovega, se je do letos prelevilo v največji spletni prodajni dogodek na svetu.
Valentinovo sredi februarja je praznik zaljubljenih, trgovci si manejo roke. A Kitajska je dežela, ki je ni mogoče primerjati ne z Ameriko ne Evropo. Tam je že desetletja zakonsko prepovedano imeti več kot enega otroka, in ta naj bi bil moškega spola. Na Kitajskem je število moških srednje generacije že za 40 milijonov večje od števila žensk. Tako je 11. 11. postal simbol iskanja para. Dva para enic, v mandarinščini Guanggun Jie, simbolizirata samsko osebo, ki išče drugo samsko osebo, da bi se združili na ta posebni dan, poln enic na koledarju. Že prvo leto je največji kitajski spletni trgovec Alibaba zasnoval strategijo spletne prodaje, jo patentiral in tudi preganjal vsakogar, ki je poskušal na enak način priti do zaslužka. Alibaba je podvojil popuste, prodaja na spletu je cvetela, letos je prodajna skupina Alibaba dosegla 1,3 milijarde evrov.
-
STARANJE V SLOVENIJI
Staranje in duhovnost sta čedalje pogostejši temi v znanstveni razpravi o staranju. Tudi v reprezentativni raziskavi nad 50 let starih prebivalcev Slovenije je bilo nekaj vprašanj o tej temi. Duhovnost je precej nejasna in večpomenska vsebina, obenem pa obetavna rezerva za razvoj v starosti. Praznični december je primeren, da pogledamo odgovore na ta vprašanja in nanizamo nekaj spoznanj o duhovnih potrebah in zmožnostih.
Raziskovalno vprašanje se je glasilo: Danes se veliko sliši, da ima človek tudi duhovne potrebe in duhovne zmožnosti. Kakšno je vaše mnenje glede tega? Da ima človek tudi duhovne potrebe in zmožnosti, jih meni dobrih 54 odstotkov. Če to preračunamo na 750.000 prebivalcev Slovenije v tej starosti, je to nad 400.000 ljudi. Za odgovor, da človek nima nikakršnih duhovnih potreb in zmožnosti, se jih je odločilo le nekaj več kot 2 odstotka, slaba tretjina pa se ne ukvarja s tem vprašanjem.
-
Kaj si želimo in česa se veselimo v letu 2017?
Vsi si želimo zdravje in mir na svetu, kajne? Sogovorniki pa so nam zaupali še druge želje.
Antonija Angel, kozmetičarka, Domžale: »Največ mi pomeni družina, zato bi rada imela več časa zanjo pa tudi zase in prijatelje. Ker zelo rada potujem, si želim v prihodnjem letu obiskati vsaj eno od želenih dežel: Irsko, Islandijo ali južno Italijo. Rada bi čutila več radosti in veselja v vsakdanjem življenju in tudi v širšem družbenem okolju. Želim si lepše čase z manj nasilja in več sočutja, dobroto in optimizem.«
Komaj čakam, da se zbudim, da bom spet začela pisati
Nikakor ni bil predsednik naše vlade prvi, ki je sporočil Slovencem, naj ne jamramo. Že pred več desetletji nas je k temu znala spodbuditi slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, a je to povedala veliko bolj prefinjeno, z metaforo, ki se mi je zasidrala v spomin s svojim znamenitim stavkom: »Če sonca ni, si ga pa narišite!« Zapomnila sem si ga za vedno. Dobre vile so ji naklonile veliko: dolgost življenja, zdravje, več talentov, neizmerno radovednost, neprestano ustvarjalnost, redko sposobnost, da zna prisluhniti in se pogovarjati z zelo različnimi ljudmi, od kmeta do doktorja znanosti, in jim »zlesti pod kožo«, da jo sprejemajo in imajo radi. Še vedno raziskuje, piše in se veseli življenja.
-
Praznično okrašena Ljubljana je gotovo (še) eden od povodov za decembrski obisk glavnega mesta. Najbolj udobno si središče mesta lahko ogledate med vožnjo z električnim vlakcem. Urban namreč vozi po turistični krožni poti, ki povezuje najpomembnejše mestne znamenitosti. Do konca decembra velja promocijska cena voženj.
Vožnja traja dobro uro, saj krožna pot povezuje glavne mestne znamenitosti od Mestne hiše do Ljubljanskega gradu, Špico z izhodiščem za Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikovo hišo v Krakovem, rimski zid, Križanke, prenovljeno Slovensko cesto, Kongresni trg, Parlament in Prešernovo cesto. Potniki na poti vidijo Opero, Moderno in Narodno galerijo, zapeljejo se po Cankarjevi cesti do Slovenske ceste in postajališča Ajdovščina ter nato po Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti, čez Prešernov trg pa pot nadaljujejo do končne postaje pri Mestni hiši.