Zaradi alpinizma drug drugemu nisva samoumevna
NAŠ POGOVOR
Andrej in Marija Štremfelj sta med najbolj znanimi alpinisti pri nas in tudi v svetu. Andrej se je v zgodovino slovenskega alpinizma zapisal leta 1979, ko sta z Nejcem Zaplotnikom kot prva Slovenca in hkrati prva Jugoslovana stopila na vrh Mount Everesta. Pozneje je osvojil še več osemtisočakov. Pred štirimi leti je kot prvi slovenski alpinist prejel zlati cepin za življenjsko delo. Tudi Marija je bila na več alpinističnih odpravah, na nekaterih sama, na štirih pa skupaj z možem. V Guinnessovo knjigo rekordov sta vpisana kot prvi par, ki je osvojil najvišjo goro sveta. Oba sta bila zaposlena v šolstvu, Marija je poučevala biologijo na kranjski gimnaziji, Andrej pa športno vzgojo na lesarski šoli v Škofji Loki. Zdaj sta upokojena, a ostajata enako aktivna kot prej, le da so se, tako pravita, aktivnosti zamenjale. Ena od novih aktivnosti je pisanje – pred dvema letoma je izšla njuna skupna knjiga Objem na strehi sveta, letos pa Andrejeva Kristali sreče.
-
Za slovenske zmage
Po številnih lepih novoletnih željah potihoma vendarle vemo, da je pred nami leto velikih preizkušenj. To so napovedovali že pretekli meseci: dražitev hrane, energije, vse manj vreden denar (inflacija) in predvsem vojna na evropskih tleh. Povrhu doživljamo podnebne spremembe, ki so posledica neverjetnega pohlepa lastnikov kapitala, ki terjajo nenehno gospodarsko rast. Za nobeno od naštetih težav ne najdemo prave rešitve.
Pa vendar bi bilo narobe, če bi obupali, čeprav vemo, da nekaterih napak, storjenih v preteklosti, pač ni mogoče popraviti. Lahko pa vsaj omilimo posledice. Ko gre za okolje, moramo ustaviti pohlep, ki se skriva za tem, da je napredek mogoč le z nenehno gospodarsko rastjo. Potreben je nov dogovor na svetovni ravni o varovanju okolja. Pravzaprav je tak dogovor že dosežen, težava je v tem, da ga največji onesnaževalci ne spoštujejo (Kitajska, ZDA, Indija, Brazilija in države Evropske unije).
-
Spoštovane bralke in bralci Vzajemnosti,
na čelu Zdusa sem od junija 2015 in letos bo minil drugi mandat. V tem obdobju se je zvrstilo veliko lepih, a tudi zahtevnih dogodkov. Kar dvakrat smo spreminjali Zdusov statut. Bistvena sprememba se je zgodila leta 2017, ko je upravna enota vztrajala, da društva upokojencev niso več člani Zdusa, ampak pokrajinske zveze društev upokojencev s svojimi člani. Žal smo tako izgubili stik s članstvom na terenu. Lani pa smo v Zdusov statut vnesli možnost, da se v Zdus vključijo tudi druge organizacije, od vojske, policije, banke, pošte do obrtnikov.
Validacija – metoda za pogovor ob demenci (1)
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Za svojce bolnika, ki ima demenco, je najhuje razumeti njegovo čudno govorjenje in vedenje in se nanju prav odzivati. Pred pol stoletja je Naomi Feil, ki je negovala take bolnike, izumila validacijo – metodo za sporazumevanje z njimi. Beseda validacija je latinskega izvora in pomeni dati veljavo: tisto, kar bolnik reče, ima zanj veljavo, čeprav je za druge nelogično. Za svojimi neumnimi besedami in vedenjem doživlja in se spominja nečesa smiselnega, ob tem pa močno čuti neko svojo potrebo.
-
Vsak od nas ima svojo prav posebno pomanjkljivost. Vsak od nas je na neki način poškodovana posoda. Toda prav te napake naredijo naša življenja zanimiva in vredna. Sprejmimo se take, kot smo, in z veseljem ugotavljajmo pozitivne lastnosti soljudi, prijateljev in sodelavcev. Ugotovili bomo, da ima čisto vsak kaj dobrega v sebi. Kitajska modrost
Da, prav vsak, tudi mi sami. Zato se je treba znati ceniti, od drugih pa zahtevati tudi spoštovanje.
Ali je torej zdaj pravi čas, da naredimo korak naprej? Da se končno otresemo krvosesov, hudih pijavk in negativnih likov okoli sebe? Motenih, zaznamovanih, narcisov, dvojnih osebnosti, »border line« ljudi obeh spolov?
-
Aktualno
V časopisih še vedno prevladuje tradicionalen pogled na staranje, ki starejše ljudi prikazuje kot breme ali krhek člen, ki ničesar ne prispeva k družbi, kažejo ugotovitve raziskave o podobah starosti v medijih v Sloveniji.
V tujini so tovrstne študije pogostejše kot pri nas. Na spletu smo (med drugim) našli podatek, da so se z razbijanjem stereotipov o starosti v medijih pred šestimi leti ukvarjali študenti FDV pod mentorstvom dr. Ilije Tomanića Trivundže in Novinarsko častno razsodišče je na tej osnovi objavilo priporočila novinarjem, kako pisati o starejših in zakaj tako. Množični mediji so namreč eden ključnih pripovedovalcev zgodb o starosti. Vendar mediji pogosto reproducirajo vrsto negativnih stereotipov o starih, je poudaril sociolog dr. Otto Gerdina pri predstavitvi raziskave. »Če mediji širijo negativne stereotipe o starosti, na primer, da so vsi stari ljudje fizično in psihično opešani, da so neprivlačni, nekompetentni, potem lahko povečajo strah pred starostjo, po drugi strani pa tudi omejijo nabor kulturno sprejetih starostnih identitet, ki so ljudem na voljo,« je dejal. Zato morajo biti podobe starih ljudi v medijih uravnotežene in ne smejo biti pristranske.
-
Pisanje z roko je zelo koristno
V društvu Radi pišemo z roko, ki že osmič prireja Teden pisanja z roko, poudarjajo, da pisanje z roko pomaga pri pomnjenju, stimulira naše možgane, nas osredotoča na vsebino, spodbuja kreativnost, sprošča telo in živce, pomaga pri depresiji in anksioznosti ... V šolah, knjižnicah, domovih za starejše, ljudskih univerzah in še marsikje bodo med 23. in 27. januarjem 2023 potekali različni dogodki z nosilno temo: Mislim tiho, pišem počasi. Tokrat so k sodelovanju povabili dva regijska partnerja, to sta Osnovna šola Bogojina ter Javni zavod Krajinski park Goričko, med ambasadorji, ki s svojim rokopisom spodbujajo k pisanju z roko, pa so specialna pedagoginja in pisateljica dr. Aksinja Kermauner, gledališki igralec Evgen Car, rapovski glasbenik Rok RS Terkaj, Stanka Stanislava Dešnik, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko, in Nataša Moršič, tamkajšnja okoljevarstvenica.
Medgeneracijsko sožitje v praksi
Aktualno
Večgeneracijski centri dajejo možnost kakovostnega preživljanja prostega časa starejših in mlajših sokrajanov; ukvarjajo se z najrazličnejšimi brezplačnimi dejavnostmi, dobijo tudi podporo in pomoč v vsakdanjem življenju. Ker se je iztekel petletni program, v katerem je bilo delovanje petnajstih večgeneracijskih centrov financirano iz evropskih sredstev, je njihovo nadaljnje delovanje ogroženo.
Večgeneracijski centri (VGC) so bili v prvi vrsti odprti za informiranje, druženje, svetovanje in izobraževanje vseh generacij, še posebej t. i. ranljivih skupin, med katere spadajo starejši, invalidne osebe ter otroci in mladi iz socialno ogroženih okolij. Dobrodošli pa so vsi prebivalci, saj centri delujejo kot dobra preventiva pred osamljenostjo in socialno izključenostjo, spodbujajo druženje in sodelovanje med generacijami, krepijo socialne veščine ter omogočajo učenje ter prenos znanja in izkušenj v vseh življenjskih obdobjih.
-
AKUTALNO
Znano je, da mlajše generacije starejših ne razumejo najbolje, saj starosti še niso izkusile na lastni koži. Tako težko uganejo, kaj starejši želijo ali potrebujejo, in ne morejo vedeti, kako mislijo ali čutijo, starejši pa morda svojih potreb ne znajo izraziti. Ali še drugače povedano: dejavni ne razumejo »nedejavnih«, torej upokojenih oziroma tistih, ki so svoje poklicno življenje že pustili za seboj. Pa vendar želijo mnogi starejši, ki jih po upokojitvi služba ne zanima več, še naprej delati.
-
Aktualno
V uredništvo pogosto dobivamo najrazličnejša vprašanja bralk in bralcev. Če je le mogoče, se potrudimo, da najdemo odgovore nanje. Tiste, za katere menimo, da bi koristili tudi preostalim bralcem, bomo objavljali v reviji.
Bralka Stanka je na radiu slišala za projekt, v katerem lahko starejši vozniki preizkusijo svoje vozniške sposobnosti skupaj z inštruktorji, vendar si ni zapomnila podrobnosti. Stara je 79 let in avtomobil vozi redkeje, zato bi rada preverila, kako varna voznica je.
