aktualno 

Starost je enako modrost. Ali to drži? Kako razumemo modrost v današnji družbi? Ali je povezana le s starostjo in življenjskimi izkušnjami ali pa morda ne. Kako je opredeljena v psihologiji? Ali jo je mogoče izmeriti in kako lahko modrost povežemo z zdravjem?

To je le nekaj vprašanj, ki jih je zastavila dr. Marlena Plavšić, psihologinja iz Pulja, na predavanju iz cikla O fenomenu starosti, ki ga je pripravilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Razprave o modrosti so se v psihologiji v večji meri pojavile šele v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predavateljice tako pozno zato, ker živimo v vse bolj dinamičnem času, ko smo zasuti s številnimi različnimi informacijami in se moramo vse hitreje in pogosteje odločati o številnih zadevah, ki so včasih skorajda nepomembne.

Aktualno 

Prizadevanja Centra za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje, ki deluje kot del Univerze v Mariboru, so usmerjena v aktivno vključevanje upokojenih visokošolskih delavcev, v aktivno družbeno dogajanje in njihov prispevek k razvoju trajnostne družbe.

Tako se upokojeni profesorji še naprej umsko in družabno razvijajo, uživajo dostop do ugodnosti, virov in storitev univerze, dobivajo podporo in so cenjeni zaradi svojih akademskih in drugih prispevkov. Mariborska univerza na tem področju orje ledino, odpravlja medgeneracijsko vrzel in je starosti in staranju prijazna univerza. Prva te vrste v Sloveniji. 

Aktualno 

Konec januarja se je na ljubljanski fakulteti za socialno delo zaključil krožek z naslovom Življenjske zgodbe v objemu spominov, ki je združil starejše upokojene gospe in podiplomske študente te fakultete. Medgeneracijska povezava je dala srečanjem poseben čar, pridobivali so nove izkušnje in izmenjevali stališča, med njimi so se razvila nova prijateljstva. 

Kot je povedala izredna prof. dr. Jana Mali, ki je bila ob pomoči mladega raziskovalca Anžeta Štrancarja nosilka projekta, skušajo z izvajanjem medgeneracijskega učenja in izobraževanja v okviru Modre fakultete Univerze v Ljubljani promovirati tudi izmenjavo strokovnega znanja med študenti vseh starosti. »V ta namen razvijamo nove učne programe, ki omogočajo pretok znanja in sodelovanje med generacijami. Eden izmed njih je tudi omenjeni krožek, ki smo ga na naši fakulteti izvajali prvič. Udeleženci so raziskovali življenjski svet ljudi, spoznavali različne metode in tehnike zapisovanja in analiziranja intervjujev, na podlagi katerih so se učili oblikovanja življenjskih zgodb ljudi.« Projekt je bil odlična medgeneracijska izkušnja, udeleženci so bili študent in študentke magistrskega študija socialnega dela in upokojenke, članice Modre fakultete. Prof. Mali pravi, da bodo projekt nadaljevali tudi v prihodnjem študijskem letu.

ANKETA

Kako so si uredili življenje po upokojitvi, smo povprašali nekaj sogovornikov.

Dr. Ana Plemenitaš, upokojena univerzitetna profesorica biokemije, Ljubljana: »Moji načrti za čas po upokojitvi so bili napisati učbenik, potovati in se učiti. Ob delni upokojitvi sem se posvetila pisanju učbenika, s kolegico sva ga izdali leta 2022. Na spoznavanje daljnih dežel s popotovanj Alme Karlin je vplivala pandemija. Zdaj potujem na krajše razdalje, predvsem po Evropi. Po polni upokojitvi sem se vpisala na italijanščino in umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Oboje mi je v veliko veselje.«

Ob praznikih žensk in mater, ki ju praznujemo v marcu, mi je prišel na misel Trstenjakov odgovor na vprašanje, kako je lahko napisal toliko knjig: če človek dolgo melje, se nekaj namelje. Jaz moram reči: skozi tri četrt stoletja se mi je nabralo veliko lepih izkušenj z ženskami.

Spomini na pokojno mater. Kako je pela! Uspavanke mlajšim bratom in sestri. Naši družinski prazniki so bili neločljivi od njene pesmi in dobre hrane. Pela je na njivi in v hlevu, ko je molzla krave. Bila je modra ženska; tistemu, kar vem o njej, ni treba biti nerodno pred tem, kar je v knjigah moje velike knjižnice. O njenem zrelem odnosu do svojih staršev; do nezakonske matere, ki je od žalosti, da je bil v vojni ubit sin, umrla isto leto, ko sem se jaz rodil.

Naša družba se vse bolj stara, ob tem pa tudi narašča število postavljenih diagnoz demence. Učinkovitega zdravila trenutno (še) ni, je pa zato toliko pomembnejša preventiva, saj vemo, da lahko z učinkovitim življenjskim slogom preložimo upad kognitivnih funkcij na kasnejše obdobje ali celo zmanjšamo tveganje za nastanek demence.

Prav s to idejo zmanjšanja tveganja za nastanek demence in ozaveščanja o njej smo se lotili projekta Spodbujanje razvoja kognitivnih sposobnosti starejših s pomočjo art terapije – fraktalne risbe, ki jo je sofinancirala Evropska unija. Prijavitelj projekta Zavod Prosum iz Brežic je skupaj s partnersko organizacijo iz Hrvaške Puni potencijal pripravil cikluse delavnic fraktalne risbe za starejše, kjer smo vsebino predavanj in delavnic metode fraktalne risbe prilagodili različnim področjem kognitivnega delovanja starejših.

Hvala za voščila

Spoštovane bralke in bralci, v uredništvo smo prejeli veliko vaših telefonskih in tudi pisnih voščil ob 50. letnici izhajanja Vzajemnosti. Veseli smo in počaščeni, da si vzamete čas in nam namenite nekaj vrstic. Vsem se zahvaljujemo!

Nekateri ste se potrudili še bolj in nam poslali tudi darilca. Tule je nekaj takih:

Drago Smodiš iz Ljubljane nam je zaželel še nadaljnjih 50 let in priložil čudovito pobarvanko iz februarske priloge. 

Ciril Debeljak iz Medvod je izdelal lesen lipov list s prisrčnim sloganom.

 Televizijska oddaja Ah, ta leta!, v kateri gostujejo ljudje iz t. i. zrele generacije ter predstavljajo izzive staranja si je v dveh letih pridobila lep krog gledalcev. Odslej je na sporedu v sobotnem popoldanskem terminu na 1. programu TV Slovenija, pa tudi prenovljena in daljša je, s še več zanimivimi gosti in navdihujočimi zgodbami, kot obljubljajo v uredništvu.

Oddaja, ki bo na sporedu v soboto, 9. marca 2024, ob 17. 20, bo namenjena ženskam, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo in ne le kot poklic in ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo.