AKTUALNO

Odnosi med starimi starši in vnuki so pogosto prepleteni z ljubeznijo, lepimi spomini in pričakovanji. Vendar vedno ni tako. Pojavijo se lahko majhne, nato pa vse večje razpoke, največkrat zaradi šuma v sporazumevanju – slabo razumljenih besed, dejanj ali namenov. Kmalu sledijo napetosti in zamere, ki bolijo obe strani.

Naši sogovorniki razkrivajo zgodbe o medgeneracijskih zapletih, v katerih se pogosto pozablja na dobrobit otroka, ter razmišljanja o tem, kako jih je mogoče razrešiti.

Na prvem mestu je spoštovanje, pravi prof. dr. Christian Gostečnik, redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in direktor Frančiškanskega družinskega inštituta, ter dodaja, da se nenehno srečujejo s težavami, ki nastajajo v odnosih med starimi starši, vnuki in njihovimi starši. »Stari starši so posebna in izjemna oblika vzgoje; niso več vzgojitelji ali učitelji, katerih naloga je otroka usposobiti in ga vpeljati v svet odgovornosti, temveč se odlikujejo po svojih vrednotah in načinu, kako jih posredujejo najmlajši generaciji.

Reševanje hrane, ki bi končala v smeteh 

Vsako leto po svetu zavržemo približno 40 odstotkov pridelane hrane. To ni le izguba denarja, ampak tudi veliko breme za okolje, saj gredo v nič voda, energija in delo, hrana pa prispeva tudi k desetim odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov. Medtem milijoni še vedno nimajo dostopa do dovolj kakovostne hrane. Too Good To Go je inovativna aplikacija, ki so jo leta 2015 zasnovali mladi podjetniki v Københavnu in povezuje trgovine, restavracije ter pekarne s potrošniki, ki si želijo rešiti hrano, preden bi jo zavrgli, obenem pa nekaj...

 Čemaž je poleg regrata med najbolj priljubljenimi rastlinami, ki jih nabiramo v naravi. Zaradi podobnosti z nekaterimi drugimi, žal strupenimi rastlinami, kot so čmerika, šmarnica ali  jesenski podlesek, pa je pri nabiranju potrebna previdnost. Zaužitje katere od teh treh vodi v zastrupitev in celo smrt.

Te tri rastline namreč ljudje najpogosteje zamenjujejo z užitnim čemažem ali divjim porom, kot ga tudi imenujemo. Zaužitje jesenskega podleska, čmerike ali šmarnice lahko vodi v zastrupitev in celo smrt. Kot je povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana Miran Brvar so od leta 2000 obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom, šest ljudi je umrlo. Marca sta umrla 70-letni moški z območja Dolenjske ter 60-letna ženska z območja Štajerske, ki sta pomotoma pojedla jesenski podlesek.  

Klopi so se letos že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

 Ker prebolevanje meningoencefalitisa ni prijetno, ob tem pa do deset odstotkov bolnikov lahko ohromi, dobra tretjina pa ima še dolgotrajne posledice (glavobole, motnje spomina, motnje koncentracije), infektologi priporočajo cepljenje vsem prebivalcem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodni svetovalni dan.

Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 16. aprila 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84.  Svetovanje, ki je namenjeno tistim, ki prejemajo avstrijsko pokojnino, in tistim, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije  o avstrijski pokojnini, bo potekalo od 9. do 13. ure.

 Povprečna starost slovenskih mater ob rojstvu otrok znaša 31,1 leta, zadnja leta pa rodijo manj kot 17 tisoč otrok na leto, je sporočil Statistični urad RS ob današnjem materinskem dnevu. Slovenija je sicer ena redkih držav, ki materinski dan obeležuje 25. marca, v večini drugih držav ga praznujejo drugo nedeljo v maju.

V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096 oziroma skoraj dvakrat toliko kot leta 2024, ko jih je bilo le še 16.875. Med njimi je bilo 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic. Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, leta 2024 pa le 7,9. Med članicami Evropske unije se je predlani največ otrok na 1000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3). Povprečna starost matere ob rojstvu otroka že od  leta 2019 znaša 31,1 leta. leta Še leta 1976 so imele ženske ob prvem porodu v povprečju 22,7 leta. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča, predlani je znašal 55,5 odstotka. Neporočene matere so rodile 9363 otrok, medtem ko se je v zakonski zvezi rodilo 7512 otrok.

 Si želite pokukati med zvezde in spoznati osnove astrologije, morda narisati svojo natalno karto?

Zdaj je priložnost za vpis v šolo na Astrološkem inštitutu, ki daje vpogled v vse vidike stvarnosti, tako čisto praktične kot bolj psihološke in duhovne. Ne le, da vas pouči o skrivnostih te  prastare vede, ampak pokaže z zgledom, kako se da znanje astrologije uporabiti za dvig zavesti. Ustanoviteljica Astrološkega inštituta je Joy Lotos (Mihaela Malečkar), ki za Vzajemnost pripravlja letni horoskop, v aprilski številki pa boste lahko prebrali njene nasvete, da se bomo laže znašli v novem svetu, ki prihaja in za katerega se zdi, da se bo vrtel še hitreje, kot se vrti ta sedaj. 

 Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marcu, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da varnost izdelkov ni le potrošniško vprašanje, pač pa je tudi vprašanje javnega zdravja.

Gre namreč za velike stroške za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Zato je letošnje geslo: Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki.

Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo. Pri tem je potrošnik najšibkejši člen, saj mu primanjkuje znanja in informacij. Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev in temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična. Številni odpoklici kažejo, da je vprašanje varnosti izdelkov problematika, ki zadeva vse nas, opozarjajo na zvezi potrošnikov, zaskrbljujoče pa je, da je kar 87 odstotkov odpoklicanih izdelkov še vedno na voljo na spletu.