-
Za slovenske zmage
Praviloma je na koncu vsake tekme le eden, ki mu sodniki potrdijo zmago. In v tekmi za izvolitev predsednika najmočnejše države na svetu je zmagal demokratski kandidat Joe Biden. Njegov republikanski tekmec Donald Trump je izgubil, in to kljub prizadevanjem dokazati, da so demokrati »ukradli« volitve. Še več, njegovo spodbujanje k uporu in zasedbi kongresa je privedlo k ustavni obtožbi, da je s temi dejanji ogrozil ustavno ureditev države. No, že druga ustavna obtožba v senatu ni dobila zadostne podpore, ostaja pa dejstvo, da ga imajo tudi republikanski senatorji za soodgovornega za dejanja, ki jih zakoni štejejo za nesprejemljiva. Kljub temu pa se njegova bitka za politični in gospodarski vpliv še ni končala. Dejstvo je, da je Trumpa na volitvah podprla skoraj polovica volilnih udeležencev in da ostajajo ZDA tudi po volitvah politično razklane.
Vzgoja za novo solidarnost med ljudmi
Ljudje ocenjujejo kakovost oskrbe po oskrbovalcih. Če poklicni ali družinski oskrbovalec pomaga onemoglemu človeku tako, kakor bi to želeli zase, ga imamo za kakovostnega. Oskrbovanje je zahtevno delo. Oskrbovalec je nenehno na izpitu svoje humanosti in pogosto na meji telesnega in duševnega napora. Družba tega dela danes ne ceni visoko. Grozi nam pomanjkanje kakovostnih oskrbovalcev. V času priprave sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi nas razmislek o oskrbovalcih prizemlji. Kaj mora narediti za kakovostne oskrbovalce sistem, česa ne more in kdo bo to naredil?
-
Smrt ni preklop stikala
Razprave o smrti so bile vedno skope, saj nikoli ni bilo povsem jasno, kaj se zgodi potem, ko človek preneha dihati in se srce ustavi. Zapis iz Nove zaveze je v 19. stoletju vse tri generacije spravljal v strah, zato so krste opremljali z zvončkom, da bi opozoril žive, da je ljubljeni pokojnik še živ.
Odkar je medicinska znanost tako napredovala, da lahko bolnikom bolne notranje organe zamenja z zdravimi od nekoga, ki je pravkar umrl, ljudje vse težje privolijo, da pokojniku izrežejo zdrave notranje organe, saj razmišljajo, kaj pa, če je še živ.
Ali je spoštovanje kar izginilo?
Ne zanima me, kakšen si, ali si bel, črn, suh, debel, bogat ali siromašen. Če me spoštuješ, bom tudi jaz spoštoval tebe.
Anonimni vir
Spomin seže daleč nazaj. Slišala sem, a ne doživela, da so morali otroci starše onikati. Kako nenavadno za naše čase, ko se otroci najprej naučijo tikati vse po vrsti, celo učitelje v prvih razredih. In potem le počasi preidejo na vikanje. Sledi obdobje odraščanja in upiranja avtoritetam, ko bi mladež spet rada tikala kar vsakogar.
A služba prinese podrejenost in primerno distanco, vsaj na začetku. Kolektivi so sicer zelo različni in zgodi se, da novi šef, ki zraste prav tam, nenadoma spremeni način komuniciranja, vse v želji po večjem spoštovanju in avtoriteti. Pa ju samo s tem res pridobi?
-
Vedno je lažje, če lahko s kom spregovorimo kakšno besedo, mu povemo o našem dnevu in življenju, malo potarnamo in se skupaj nasmejimo. Tako menijo pri Slovenski karitas in zato v sodelovanju z youngCaritas Mlada Karitas Slovenija med epidemijo koronavirusne bolezni pomagajo lajšati osamljenost starejših oseb preko telefonskih pogovorov. Vabijo starejše, ki se želijo pogovarjati s prostovoljci, da pokličejo na telefonsko številko 069 928 187, vsak delovni dan med 9. in 20. uro, in se dogovorijo, kdaj in s kom bodo poklepetali.
-
Vsi najraje živimo doma v znanem okolju, v hiši, ki smo jo z veliko odrekanja gradili več let. Ali pa smo kupili stanovanje, v katerem smo zdaj ostali sami, ko so otroci odšli. V Sloveniji kar 89 odstotkov starejših živi v lastniški nepremičnini, kar pa samo po sebi ne pomeni, da živijo v stanovanju, primernem za starost. Hiše in stanovanja so potrebni vzdrževanja, zamenjava kurilne peči ali pralnega stroja je hud finančni problem, pokojnine so majhne, da marsikdo celo stroškov ogrevanja ne zmore več.
-
Ob današnjem mednarodnem dnevu skrbi za sluh Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poziva, da vsak dan poskrbite za lasten sluh. Naglušnost se ne pojavlja več le pri starejših, vedno bolj tudi pri mladih, zlasti zaradi uporabe slušalk.
Kot je povedal sekretar zveze Matjaž Juhart, v Sloveniji po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje slušni aparat uporablja 75.000 oseb. Poleg tega je še nekaj deset tisoč oseb, ki bi slušni aparat lahko imele, a ga "zaradi različnih stisk ne nosijo." Opozoril je na dejstvo, da naglušnost »človeka osami, povzroči hude duševne stiske, depresijo. Naglušni lahko postanejo odrinjeni tudi v lastni družini.«
Spremenjene nalepke o energijski učinkovitosti
Od 1. marca se v vseh trgovinah in pri spletnih trgovcih na drobno uporablja nova različica energijske nalepke EU, ki je potrošnikom v pomoč pri zniževanju računov za energijo in zmanjšanju ogljičnega odtisa. Vnovič je v uporabi bolj enostavna, a strožja lestvica z ocenami od A do G.
Sprva pa bodo s temi nalepkami opremljeni le hladilniki in zamrzovalniki, pomivalni stroji, pralni stroji in televizijski sprejemniki (ter drugi zunanji monitorji). Septembra bodo z novimi nalepkami opremili žarnice in sijalke s fiksnimi svetlobnimi viri, kasneje pa še druge izdelke, kot so sušilniki, klimatske naprave, aparati za kuhanje, prezračevalne enote, hladilne omare, grelniki prostorov in vode ter kotli na trdno gorivo.
Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951–2021
V galeriji na prostem na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca marca na ogled razstava ob 70. letnici Tehniškega muzeja Slovenije (TMS). Predstavljeni so predmeti iz muzejskih zbirk s področij ribolova, lova, lesarstva, kmetijstva, gozdarstva, vodnih pogonov, vodnega pogona, elektrotehnike, tekstilstva, cestnih vozil, tiskarstva, pošte in telekomunikacije pa tudi strojegradnje, medicinske tehnike in robotike. Panoji so opremljeni tudi s QR kodami, ki vsebujejo informacije o predmetih, ki so prikazani tam, kjer so nastali, oziroma, kjer so jih uporabljali. Med njimi je tudi fotografija parnega stroja in generatorja iz Mestne elektrarne Ljubljana, s pomočjo katerih je v Ljubljani prvega januarja leta 1898 zasvetila prva električna luč, ter skobeljni stroj Heba, narejen v tovarni Gustava Tönniesa, ki je bil pionir slovenske strojegradnje v drugi polovici 19. stoletja.
S cepljenjem učinkovito nad obvladovanje nekaterih vrst raka
Letošnji teden boja proti raku v ospredje postavlja obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B. Izpostavili so tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.
Predsednica zveze slovenskih društev za boj proti raku Urška Ivanuš je spomnila na priporočila evropskega kodeksa proti raku, z upoštevanjem katerih lahko preprečimo okoli 40 odstotkov smrti zaradi raka. Ta je namreč velik javnozdravstveni problem, ki v Sloveniji vsako leto zahteva okoli 6000 življenj, je izpostavila na novinarski konferenci zveze in Onkološkega inštituta Ljubljana.
