Klopi so se letos že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.

 Ker prebolevanje meningoencefalitisa ni prijetno, ob tem pa do deset odstotkov bolnikov lahko ohromi, dobra tretjina pa ima še dolgotrajne posledice (glavobole, motnje spomina, motnje koncentracije), infektologi priporočajo cepljenje vsem prebivalcem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki. Drugi odmerek sledi prvemu po enem mesecu, tretji odmerek pa čez 5 do 12 mesecev.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodni svetovalni dan.

Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 16. aprila 2026, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v Mariboru, na Zagrebški cesti 84.  Svetovanje, ki je namenjeno tistim, ki prejemajo avstrijsko pokojnino, in tistim, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije  o avstrijski pokojnini, bo potekalo od 9. do 13. ure.

 Povprečna starost slovenskih mater ob rojstvu otrok znaša 31,1 leta, zadnja leta pa rodijo manj kot 17 tisoč otrok na leto, je sporočil Statistični urad RS ob današnjem materinskem dnevu. Slovenija je sicer ena redkih držav, ki materinski dan obeležuje 25. marca, v večini drugih držav ga praznujejo drugo nedeljo v maju.

V zadnjih nekaj več kot 70 letih se je največ otrok rodilo leta 1955, in sicer 32.096 oziroma skoraj dvakrat toliko kot leta 2024, ko jih je bilo le še 16.875. Med njimi je bilo 52,4 odstotka dečkov in 47,6 odstotka deklic. Število rojstev upada ne samo absolutno, ampak tudi relativno. V letih 1954 in 1955 se je na 1000 prebivalcev rodilo 20,9 otroka, leta 2024 pa le 7,9. Med članicami Evropske unije se je predlani največ otrok na 1000 prebivalcev rodilo na Cipru (10,2), najmanj pa v Italiji (6,3). Povprečna starost matere ob rojstvu otroka že od  leta 2019 znaša 31,1 leta. leta Še leta 1976 so imele ženske ob prvem porodu v povprečju 22,7 leta. Ob rojstvu prvega otroka pa so bile predlani v povprečju stare 29,6 leta. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, narašča, predlani je znašal 55,5 odstotka. Neporočene matere so rodile 9363 otrok, medtem ko se je v zakonski zvezi rodilo 7512 otrok.

 Si želite pokukati med zvezde in spoznati osnove astrologije, morda narisati svojo natalno karto?

Zdaj je priložnost za vpis v šolo na Astrološkem inštitutu, ki daje vpogled v vse vidike stvarnosti, tako čisto praktične kot bolj psihološke in duhovne. Ne le, da vas pouči o skrivnostih te  prastare vede, ampak pokaže z zgledom, kako se da znanje astrologije uporabiti za dvig zavesti. Ustanoviteljica Astrološkega inštituta je Joy Lotos (Mihaela Malečkar), ki za Vzajemnost pripravlja letni horoskop, v aprilski številki pa boste lahko prebrali njene nasvete, da se bomo laže znašli v novem svetu, ki prihaja in za katerega se zdi, da se bo vrtel še hitreje, kot se vrti ta sedaj. 

 Ob svetovnem dnevu pravic potrošnikov, 15. marcu, Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da varnost izdelkov ni le potrošniško vprašanje, pač pa je tudi vprašanje javnega zdravja.

Gre namreč za velike stroške za zdravljenje bolezni, ki so posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam v izdelkih, poškodb zaradi uporabe nevarnih izdelkov ter onesnaževanja in neracionalne porabe dragocenih virov. Zato je letošnje geslo: Varni izdelki, opolnomočeni potrošniki.

Na digitalnem trgu je varnost izdelkov postala eno osrednjih vprašanj, saj neposredno vpliva na življenja ljudi, zaupanje potrošnikov in svetovno gospodarstvo. Pri tem je potrošnik najšibkejši člen, saj mu primanjkuje znanja in informacij. Pričakovati, da bomo sprejemali dobro premišljene odločitve, ko denimo ni na voljo podatkov o nevarnih kemikalijah v tekstilu, elektroniki, številu prijavljenih nesreč, ki jih je povzročil določen izdelek, ali o varnostnih pomanjkljivostih, ki so jih odkrili nadzorni organi iz tako imenovanih tretjih držav, je nerealno. Če k temu prištejemo še agresivno oglaševanje, (prikrito) promocijo spletnih vplivnic in vplivnežev in temne vzorce oglaševanja, pa so takšna pričakovanja utopična. Številni odpoklici kažejo, da je vprašanje varnosti izdelkov problematika, ki zadeva vse nas, opozarjajo na zvezi potrošnikov, zaskrbljujoče pa je, da je kar 87 odstotkov odpoklicanih izdelkov še vedno na voljo na spletu. 

 Novice o družbenih pretresih, vojnah, podnebnih spremembah in epidemijah namreč v marsikom vzbujajo tesnobne občutke, nemir in negotovost glede prihodnosti. Zato so osrednja tema letošnjega Tedna možganov Strahovi sodobnega sveta.

 To je mednarodna akcija za ozaveščanje javnosti o koristih poznavanja živčevja, ki jo pri nas prireja  Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA. Teden možganov bo potekal od 16. do 20. marca 2026. Poznavalci različnih strok se bodo strahu lotili z vseh vidikov: od njegovih nevrobioloških in telesnih osnov do psihoterapevtskega pomena, dolgoročnih vplivov na zdravje ter možnosti soočanja z njim. Govorili bodo tudi o sodobnih oblikah strahu, kot so socialna anksioznost, kako travmatične in pozitivne izkušnje (so)oblikujejo naše življenje, kakšen stres povzroča dolgotrajni strah, kako na nas vplivajo mediji in informacijska preobremenjenost, pa tudi o razlikah v doživljanju strahu med generacijami, o kibernetski varnosti ter umetni inteligenci.

Iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočajo, da bo izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov izvedena 29. maja 2026 z izplačilom majskih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja in s poračunom od 1. marca 2026.

Pokojnine in drugi prejemki, razen letnega dodatka, zimskega dodatka ter dodatka za pomoč in postrežbo, se od 1. marca 2026 povečajo za 1 odstotek. Izredno se uskladijo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po mednarodnih predpisih. Za 1 odstotek bodo višji tudi zneski pokojnin in drugih prejemkov, ki so uživalcem pripadali za mesec februar 2026 oziroma ob priznanju pravice, uveljavljene v letu 2026.

 Svetovni dan ledvic, ki ga obeležujemo v četrtek, letos poteka pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«. Ledvične bolezni namreč pospešijo  procese staranja, zaradi česar imajo bolniki pogosteje srčno popuščanje, srčni infarkt ali možgansko kap.

Ledvice so zelo pomemben organ v našem telesu, saj nenehno čistijo kri, skrbijo za pravšnjo količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone in uravnavajo krvni tlak. Okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, saj sta delovanje srca in ledvic tesno povezana, so pred svetovnim dnevom ledvic izpostavili v društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu. Da se ljudje, ki jim odpovedujejo ledvice, lažje soočijo z novo nastalo situacijo in pridobijo več informacij, je pomembno, da poiščejo pomoč v društvu ledvičnih bolnikov. Koristne informacije najdete na spletni strani Zveze društev ledvičnih bolnikov https://zdlbs.si/

 Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov.

V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici na Eipprovi ulici v Trnovem v Ljubljani, dogajanje bo popestreno z glasbenimi nastopi in pravljično predstavo Boštjana Gorenca - Pižame (v primeru dežja bo prireditev potekala v Slovenskem etnografskem muzeju). Prav tako bodo gregorčke spuščali po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih.

 Pripovedovalski festival v Ljubljani je eden najstarejših v Evropi. Letos se bo med 13. in 21. marcem odvil že devetindvajsetič, na njem pa bodo pripovedovalke in pripovedovalci s pomočjo pravljic, mitov in sodobnih zgodb ter glasbe večer za večerom pričarali posebna doživetja tako odraslim kot otrokom.

 Prvi večer bo pripadal Boštjanu Gombaču s praizvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe. Nato pa bo nastopajočih več. Ob 30-letnici odkritja neandertalčeve piščali bodo Mateja Fi, Allja Petric in Tjaša Koprivec Vuga z izbrano poezijo, blestečo glasbeno sliko in senčnim gledališčem gledalce popeljale  v skrivnostno globino predčasa. Študentke in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo skozi sodobno interpretacijo oživili pravljice iz svetovne ljudske zakladnice.