Kaj narediti, da bo Slovenija dežela, v kateri bo vredno in lepo živeti? Na to vprašanje iščejo odgovore na letošnjem že 24. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je včeraj začel v Cankarjevem domu in bo trajal še do četrtka. K skupnemu razmišljanju so povabili vse, od civilne družbe, izvršilne in zakonodajne oblasti do gospodarstvenikov.

Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, da je glede na raziskave Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti. "A ne bomo se zaustavili pri tem, delamo naprej, da bomo to obdržali, predvsem pa še dodatno izboljšali," je zagotovil in poudaril zavezo vlade, da podaja roko vsem v tretjem življenjskem obdobju.  Med ukrepi je omenil dolgotrajno oskrbo, ki zajema več storitev z enim skupnim poslanstvom. »To je skrb za tiste, ki so dali vse in zdaj potrebujejo roko z naše strani, ker si to zaslužite," je dejal premier Golob. V nagovoru je delil tudi zgodbo svoje mame po upokojitvi in dodal, da je druženje v tretjem življenjskem obdobju tisto, kar je najbolj pomembno, saj osmišlja ljudi. Predsednik je še zagotovil, da bo vlada še naprej delala v smeri, da bo Slovenija družba, v kateri je v pokoju vredno in lepo živeti.

 Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, ki vsako leto ozavešča o pomenu varne in odgovorne uporabe svetovnega spleta. V socialnem podjetju Simbioza Genesis pa opozarjajo, da so starejši ena najbolj ranljivih skupin, ko gre za spletne prevare in z njimi povezano krajo ali zlorabo finančnih in osebnih podatkov.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je internet uporabljalo več kot 55  odstotkov prebivalcev, starih nad 65+ let. Vendar pa skoraj polovica oseb, starih med 65 in 74 let nima osnovnih digitalnih veščin, kar jih naredi bolj ranljive za spletne prevare. Mnogi sploh ne uporabljajo gesla na vsaj eni od svojih naprav, kar pomeni, da so njihovi podatki na voljo vsakomur, ki do naprave dostopa. Poseben izziv ostajajo tudi zavajajoča elektronska in tekstovna sporočila – kliki na napačno povezavo, ki lahko omogočijo popoln dostop prevarantom do osebnih in finančnih informacij.

 O tem bodo med 30. septembrom in 2. oktobrom razpravljali na največjem dogodku za starejše v Sloveniji, ki sovpada z mednarodnim dnevom starejših 1. oktobra. V Cankarjevem domu bo namreč potekal 24. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) pod povezovalnim geslom: Vsi smo ena generacija!

 V soorganizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU bo festival tudi letos s številnimi partnerji in bogatim programom poudaril pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja ter medgeneracijskega sodelovanja. Slovesno odprtje bo v torek, 30. septembra, ob 10. uri, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Osrednji govornik bo častni pokrovitelj festivala, predsednik Vlade RS dr. Robert Golob.

 Lekarne že dolgo niso več zgolj mesta za izdajo zdravil, ampak magistri farmacije – ki jih sicer močno primanjkuje - igrajo ključno vlogo pri usmerjanju pacientov, so navedli pri Lekarniški zbornici Slovenije ob današnjem dnevu slovenskih lekarn.

 V Sloveniji imamo 354 lekarn na primarni ravni in 27 bolnišničnih lekarn. Javnosti želijo predstaviti svetovalne storitve, ki jih izvajajo magistri farmacije ter poudariti njihovo vlogo pri varni in učinkoviti uporabi zdravil.

Obiskovalci lekarn bodo prejeli knjižico z naslovom Misli na zdravje - pomisli na lekarno, ki jo je ustvarila Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu, in v kateri so zapisane preverjene informacije o pravilni in varni uporabi zdravil. Prav tako predstavljajo svetovalne storitve, ki jih izvajajo v lekarnah: farmacevtska skrb (kar pomeni sodelovanje pri preprečevanju bolezni in zgodnjem odkrivanju dejavnikov tveganja ter sodelovanje pri vodenju bolnikov med zdravljenjem) zlasti pri hipertenziji in sladkorni bolezni, vprašanja o zdravilih, pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled ter brezšivna skrb, ki povezuje delo bolnišničnih farmacevtov in farmacevtov na primarni ravni. 

V soboto bo preko mobilnih telefonom prvič preizkušen sistem za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih z imenom SI-Alarm. 

Sistem bomo dobili kmalu, deloval bo v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo lahko ob javnih nesrečah, kot so potresi, poplave, požari, večji izredni dogodki ter druge krizne situacije, pravočasno opozorila na nevarnost državljane na določenem območju. Obvestila, ki jih bodo prejeli uporabniki mobilnih telefonov, bodo razvrščena v štiri stopnje, pri čemer prva stopnja predstavlja največjo in neposredno nevarnost, zato teh sporočil ne bo mogoče izključiti. Prejemanje obvestil bo za uporabnike samodejno in brezplačno, poleg njih bodo ob morebitnih izrednih dogodkih še vedno v uporabi tudi sirene, spletna obvestila in objave v medijih.

Na spletnih portalih in družbenih omrežjih pa tudi v nekaterih tiskanih medijih je vedno več lažnih oglasov, ki obljubljajo hitro, malodane čudežno izboljšanje različnih zdravstvenih tegob ali celo popolno ozdravitev.

 Danes se začenja Evropski teden mobilnosti, kampanja  za spodbujanje čistega in trajnostnega prevoza. To je tudi priložnost za spremembo potovalnih navad.

 Z geslom Mobilnost za vse! želi Evropska komisija opozoriti, da je pomembno zagotavljanje dostopnosti do trajnostnega prevoza za vse skupine prebivalcev ne glede na njihov dohodek, lokacijo, spol, starost ali sposobnosti. Veliko ljudi se namreč sooča z visokimi stroški prevoza ali pomanjkanjem prevoznih možnosti, to pa omejuje njihov dostop do delovnih mest, izobraževanja, zdravstvenih storitev in drugih ključnih dejavnosti. Ta pojav je imenovan prevozna revščina, s čimer se soočamo tudi pri nas.

Na včerajšnjem posvetu o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sklical premier Robert Golob, so se predstavniki vlade, občin, sociale in zdravstva posvetili šibkim točkam in ozkim grlom, ki so se do sedaj pokazali.

Po Golobovih besedah so imeli odkrit pogovor z vsemi deležniki, ki so zadolženi za pripravo in izvajanje nalog dolgotrajne oskrbe. Poudaril je, da gre za velik projekt, zato ne pričakujejo, da bo v celotni državi s prvim dnem možno, da bi vsak uporabnik dobil enako kvalitetno storitev. "Nekatere regije hitreje napredujejo, druge, žal, še šepajo, ampak odločenost vseh deležnikov je skupna, da bomo to izpeljali," je bil odločen.