Zame ni večje uganke, kot je človek

NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
Privilegij je delati s starejšimi

AKTUALNO
»Način, kako skrbimo za starejše, pove več o stanju družbe kot katerakoli strategija ali zakon,« pravi Suzana Koštomaj, ki je pred enim letom prevzela vodenje Doma starejših občanov Šentjur. Je domačinka, ki pa se je preselila na Koroško, od koder se vsak dan vozi na delo. Verjame, da je za vodenje doma starejših nadvse pomembno poznavanje lokalnega okolja in ljudi. Predvsem pa moraš imeti rad skupnost, v kateri deluješ, poudarja.
V domu je zaposlena že več kot dve desetletji; tja je prihajala že kot dijakinja in študentka. »Hvaležna sem, da sem imela priložnost opravljati delo strežnice, bolničarke, medicinske sestre, pozneje diplomirane medicinske sestre, od leta 2017 do 2024 sem bila namestnica direktorice. Z namenom pridobitve dodatne širine sem se vpisala na doktorski študij Socialne gerontologije na Univerzi Alma Mater Europaea. Prepletanje znanstvene ravni z vsakdanjo prakso mi je v veliko veselje. Trenutno pripravljam doktorsko nalogo, katere glavna nit je paliativna oskrba,« pove Suzana Koštomaj, ki je hvaležna za prehojeno pot, saj tako lažje razume vsakodnevno delo ob postelji stanovalca, stiske svojcev, dinamiko timskega dela in organizacijske izzive. In ve, kaj v domu deluje dobro in kje so priložnosti za izboljšave.
-

Aktualno
Finska – evropska ledolomilska velesila
Če bi povprašali povprečnega Finca, po čem je njegova država najbolj znana, bi najverjetneje izpostavil savno. A v finskih podjetjih je zasnovanih približno 80 odstotkov vseh ledolomilcev, več kot 60 odstotkov pa jih zgradijo v njihovih ladjedelnicah. To znanje ni nastalo čez noč, ampak je plod stoletij izkušenj in potreb, ki jih ima država, v kateri skoraj vsa pristanišča v dolgih zimah zamrznejo, plast ledu pa je lahko debela do 75 centimetrov. Kar 92 odstotkov finske trgovine poteka skozi pristanišča, nemoteno delovanje pomorskega prometa...
-

Danes prvič obeležujemo nacionalni dan branja, pod naslovom Branje je veselje, z namenom spodbujanja bralnih navad in krepitve bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah. To je priložnost, da vsaj eno uro prebijemo s knjigo.
Po vsej Sloveniji se bodo zvrstili dogodki, od promocijskih in informativnih do strokovnih in znanstvenih, pri katerih bodo sodelovale knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Na današnji dan, 5. marca, bi sicer rojstni dan praznovala ambasadorka branja, novinarka in publicistka ter pobudnica bralnih krožkov dr. Manca Košir (1948-2024). V knjigarni Konzorcij v Ljubljani bo ob 18. uri predstavitev njene knjige Metulji vedo za moč besede, v nadaljevanju pa bodo predstavili projekt spodbujanja branja na nacionalni ravni z mnogimi ambasadorji branja.
-

Premišljevanja o življenju
Svoje razmišljanje sem začela pisati vsaj trikrat, vsakič drugače. Najprej o tem, kar zadnje čase doživljam. Ko sem se pred časom namreč malo več pojavljala v medijih, so padale pripombe, češ kaj pa ta stara baba dela na ekranih, da naj se malo pogledam v ogledalo in si kupim likalnik, da polikam gube …
Ob teh besedah sem bila, priznam, jezna. Pa daleč od tega, da bi me to zelo ganilo; jezila so me dvojna merila. Kajti če bi se po dolgem času na televiziji pojavil moški mojih let, bi verjetno pisali, kako je šarmanten, zrel, moder, kako vsaka njegova guba priča o njegovih izkušnjah … Ženske smo tako marsikdaj potisnjene v nujnost lepotnih operacij, nasilnega pomlajevanja, ohranjanje videza tridesetletnic.
-

Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
-

AKTUALNO
Starejši so pogosto tarče prevar v obliki sumljivih elektronskih in telefonskih sporočil, lažnih nagradnih iger, zavajajočih oglasov, zlasti zdravstvenih nasvetov ter novic, ki namenoma vzbujajo strah ali nezaupanje. Prevaranti namreč izkoriščajo njihove občutke stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto.
V poplavi informacij iz časopisov, s televizije, spleta in družbenih omrežij ni vedno jasno, katere so resnične in katere zavajajoče. Zares je težko ločiti zrnje od plev, kot je Forum Festivala za tretje življenjsko obdobje naslovil razpravo o zavajanju in goljufijah na spletu. Koliko je prevar v resnici, ne ve nihče, saj mnogi iz sramu zamolčijo, da so nasedli. Pred njimi pa se lahko zavarujemo le s kritičnim razmišljanjem in izogibanjem nepremišljenemu ravnanju, nujna pa sta tudi sodelovanje institucij in prijava goljufij pristojnim organom.
-
Za slovenske zmage
Zdaj gre zares. Od tega, kako se bomo odločali na prihodnjih volitvah, bo v veliki meri odvisno, kako bomo živeli naslednja štiri leta. Čaka nas obdobje velikih preizkušenj, ki pa ne temeljijo le na domačih razmerah, temveč so v veliki meri odvisne od dogajanja po svetu. V minulem letu so se mednarodne razmere tako dramatično spremenile, da jih ni mogoče primerjati z razmerami pred petimi ali desetimi leti. Predvsem so se spremenile v ZDA pod vladavino predsednika Donalda Trumpa.
-

20. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Na letošnje jubilejno srečanje prijateljev Vzajemnosti, ki bo od 31. maja do 3. junija 2026 v Vodicah pri Šibeniku, se vas je prijavilo že veliko, seveda se nam lahko pridružite še ostali, veseli vas bomo.
Drage bralke in bralci, zveste prijateljice in prijatelji Vzajemnosti, tokrat bomo obiskali priljubljeni turistični kraj Vodice v bližini Šibenika s slikovito rivo, zgodovinskimi znamenitostmi in lepimi plažami. Znan pa je tudi po priljubljeni prireditvi Vodička fešta v začetku avgusta.
-
Hranjenje prostoživečih živali
Bralka je na uredništvo poslala vprašanje, ali je dovoljeno hranjenje rac, labodov, ptic in mačk na prostem. Opaža namreč, da v Ljubljanici v bližini ene od večjih stanovanjskih sosesk pogosto plavajo kosi kruha, posamezniki v vodo ali na breg ob njej odlagajo celo ostanke zelenjave. Po njenem mnenju tako početje ni niti primerno niti zdravo, saj odvržena hrana ob sprehajalnih poteh gnije in privablja glodavce.
Hranjenje ptic in vodnih živali je v mestih zelo priljubljeno, vendar številni ljubitelji živali v skrbi za dobrobit živali pretiravajo. Vodne živali si same poiščejo hrano, ptice potrebujejo našo pomoč le pozimi, če so naravni viri hrane omejeni, prostoživeče mačke v večini hranijo člani društev za zaščito živali, ki jih tudi redno pregledujejo in poskrbijo za sterilizacijo.




