Še malo, pa se srečamo na Krku

Naše že 19. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je pred vrati. Od 1. do 4. junija se bomo družili, peli, plesali, se malo izobraževali na otoku Krku, odšli pa bomo tudi na izlete po bližnji okolici. Prvi dan si bomo med vožnjo ogledali še Rovinj. V hotelu Aminess Magal v Njivicah nas bodo sprejeli domačini s pijačo dobrodošlice in kulturnim programom. Naslednja dva dni boste za doplačilo lahko izbirali med izletom z avtobusom po otoku Krku in izletom z ladjo na Goli otok in Rab. Popoldne bomo imeli predavanje: vrtnar Davor Špehar bo delil koristne nasvete o vrtnarjenju, Zdenka Jan, predsednica Zdusa, pa o tem, kako poskrbimo za svojo varnost. Vsako jutro bomo telovadili, zvečer pa se bomo zabavali in plesali. Zadnji dan si bomo na poti domov ogledali Reko in se zapeljali še na kosilo. Podroben program si lahko pogledate v aprilski Vzajemnosti. In še pomemben napotek: Ne pozabite vzeti s sabo dobre volje!

AKTUALNO

V starosti smo srečnejši, pravijo raziskave. Druge raziskave hkrati dodajajo, da se v zadnjem času krepko povečuje število ljudi, ki se borijo s stresom. Tudi starejših.

Podatki so pokazali, da se je pred desetletjem s stresom spopadala dobra tretjina prebivalstva, zdaj se je to število približalo 40 odstotkom, ponekod pa je šlo tudi čez. V angleškem tedniku The Economist je bil pred časom objavljen prispevek, v katerem so zapisali, da sreča doseže vrhunec, ko smo stari 60 let. »V rosnih dvajsetih smo srečni, ker začenjamo samostojno življenje, sami odločamo o sebi, si ustvarimo družino, urejamo stanovanje ... Raziskave kažejo, da nato ta sreča počasi upada do približno 50. leta starosti, potem se ponovno vzpenja. In tako naj bi bili ljudje pri 80 letih srečnejši od tistih, ki so dopolnili 18 let,« so zapisali.

AKTUALNO

V hrvaškem Samoborju bodo po vzoru Švedske, kjer imajo taka nadomestila že vrsto let, starim staršem plačevali nadomestilo za varovanje vnukov. 

Samobor je hrvaško mesto s skoraj 17 tisoč prebivalci, ki mu pravijo tudi zagrebški satelit. Občina sicer šteje približno 35 tisoč prebivalcev, eno njenih največjih naselij pa je Bregana tik ob hrvaško-slovenski meji, meji pa na brežiško občino. Samobor z industrijo, spodbudami za podjetnike in demografskimi ukrepi, med katere spada tudi šestmesečni brezplačni vrtec za matere podjetnice, v zadnjem času privablja vedno več novih prebivalcev. Zdaj pa je postalo prvo hrvaško mesto, ki bo dodeljevalo mesečno nadomestilo starim staršem, če se bodo odločili za varovanje vnukov. Prva nadomestila naj bi že izplačali konec aprila.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 22. maja 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.

 Ob dnevu Evrope, 9. maju, ko se spominjamo Schumanove deklaracije, ki pomeni začetek evropskega združevanja, Predstavništvo Evropske komisije in Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji  pripravljata različne dogodke.

V Ljubljani bo jutri, 8. maja, od 17. ure dalje potekal program na Novem trgu ((Breg). Obiskovalci se bodo lahko pomerili v zabavnih ugankah z nagradami, zavrteli evropsko kolo sreče, vrgli na koš in odigrali EUpong. Izvedeli pa bodo tudi različne zanimive in koristne informacije o Evropski uniji in o projektih, ki so financirani s pomočjo evropskih sredstev. Ob 19. uri bo obiskovalce nagovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, z video pozdravom pa se ji bo pridružila evropska komisarka za širitev Marta Kos.

 Zadihanost, tiščanje v prsih ali grlu, otekanje nog, vrtoglavica, omedlevica, pomodrelost ustnic so lahko znaki pljučne hipertenzije. Svetovni dan pljučne hipertenzije, ki ga vsako leto zaznamujemo 5. maja, je namenjen ozaveščanju o tej resni in pogosto napačno diagnosticirani bolezni.

Bolezen lahko prizadene lahko ljudi vseh starosti, hkrati pa izredno hitro napreduje. Kot so zapisali v Društvu za pljučno hipertenzijo Slovenije, je zanjo značilen povišan krvni tlak v pljučnem ožilju, zaradi česar mora srce črpati proti vedno večjemu pritisku in je vedno bolj obremenjeno. Najpogosteje se pojavlja pri tistih bolnikih, pri katerih se v globokih venah nog tvorijo krvni strdki. Ti strdki se odtrgajo in potujejo po ožilju do pljučnega žilja, kjer se zagozdijo. Tako se lumen pljučnih žil začne postopoma ožiti.

 V tem tednu zaznamujemo evropske dneve osveščanja o srčnem popuščanju, ki potekajo pod geslom Srčno popuščanje naj nas ne ustavi. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasno zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše, menijo v društvu za zdravje srca in ožilja.

Srčno popuščanje je namreč ena najpogostejših bolezni srca, ki prizadene približno 64,3 milijona ljudi po vsem svetu. Ocenjuje se, da je v razvitih državah bolnikov okoli dva odstotka, med starejšimi od 70 let pa kar 10 odstotkov. Zaradi staranja prebivalstva in boljše obravnave akutnih srčno-žilnih stanj se pričakuje, da se bo število bolnikov do leta 2040 še podvojilo, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Poleg bistveno zmanjšane kakovosti življenja povzroča srčno popuščanje tudi visoko stopnjo umrljivosti, bolniki s...

Sodelovanje in solidarnost med generacijami sta ena ključnih vezi, ki spaja družbo, so ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti zapisali na ministrstvu za solidarno prihodnost. Medgeneracijska solidarnost mora imeti pomembno mesto pri izzivih dolgožive družbe, med katerimi je podaljševanje življenjske dobe.

Dan medgeneracijske solidarnosti zaznamujemo od mednarodne konference o družbi sožitja in socialne povezanosti, ki jo je Slovenija organizirala leta 2008 v času predsedovanja Svetu Evropske unije, je v sporočilu za javnost spomnilo ministrstvo. Od takrat se je delež starejših v Sloveniji s 16 odstotkov zvišal na več kot 22 odstotkov, tudi zaradi maloštevilnih mladih generacij, so navedli.

 Slovenska karitas vabi k sodelovanju v vseslovenski dobrodelni akciji Pomagajmo preživeti in živeti, ki jo pripravljajo že ode leta 2009. Pozivajo darovalce, da prispevajo pomoč v hrani, higienskih pripomočkih in plačilu najnujnejših položnic ljudem z nizkimi prihodki, starejšim ter vključevanju trajno nezaposljivih.

Kot je povedal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, se je v zadnjih dveh letih zelo poglobila zlasti stiska starejših, ki z nizkimi pokojninami ne morejo slediti podražitvam. Najtežje je tistim, ki živijo sami. Tako so lani pomagali s hrano, najnujnejšimi potrebščinami in plačilom najnujnejših položnic (stanarine, stanovanjskih stroškov, ogrevanja, elektrike…) več kot 17.900 starejšim in 8.600 posameznikov v aktivni dobi, ki so ali  dolgotrajno brezposelni ali v negotovih zaposlitvah  imajo status invalida ali imajo težave v duševnem zdravju. Vendar pa po pomoč prihajajo tudi  posamezniki in družine, kjer so starši zaposleni in jim njihovi dohodki ne zadoščajo za kritje stroškov. 

 V novomeški tovarni zdravil Krka krepijo vrednote prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja med sodelavci v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva. Poleg drugih dobrodelnih dejavnosti so letos podelili donacijo zaposlenim iz gostilnice Druga violina iz Ljubljane, v kateri pri pripravi hrane in v strežbi pomagajo tudi osebe s posebnimi potrebami.

Druga violina deluje v sklopu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu. Center ima 15 enot, v katerih skrbijo za 500 uporabnikov vseh starosti z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami ali s pridobljeno možgansko poškodbo. Zaposleni si močno prizadevajo, da bi ljudje spoznali, kaj vse uporabniki znajo in zmorejo. S podporo namreč zmorejo veliko, kar dokazujejo dobre izkušnje iz Druge violine.