Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.

Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.

ANKETA

Nekaj sogovornikov smo povprašali, kako in kje varčujejo.

Jožica Rode, profesorica slovenskega jezika in ruščine, Vrhnika: »Odrasla sem v času socializma in sem navajena varčevati na vseh področjih. Predvsem se zelo težko odpovem oblačilu, čeprav ga nosim leta in leta. Čevlje lažje odložim v kakšen zabojnik, medtem ko se pri oblekah takoj spomnim na onesnaževanje okolja s prekomerno proizvodnjo in na izkoriščanje nemočnih ljudi, ki morajo za preživetje delati dneve in noči. Ne razumem, kako lahko marsikdo nekajkrat obleče kakšen kos obleke in ga brez slabe vesti odvrže.«

Danes je svetovni dan vitamina D, enega od zelo pomembnih vitaminov za zdrave kosti, pa tudi za normalno delovanje imunskega sistema. Kot pa ugotavljajo na Inštitutu za nutricionistiko, kar 80 odstotkom Slovenkam in Slovencem v jesensko-zimskem obdobju vitamina D primanjkuje. Še posebej to velja za stanovalce domov za starejše občane in tiste, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.

Raziskovalci so s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. Ugotovili so, da v času, ko ga telo ne more samo proizvajati, z običajno prehrano pokrijejo le 15 odstotkov priporočenega vnosa vitamina D. Namesto 20 mikrogramov dnevno, ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot tri mikrograme, navaja STA.

 V Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani je do 9. novembra 2021 na ogled razstava z naslovom Mesto 65+, Staranje med umikom in urbanostjo, ki se je preselila tja s Kongresnega trga. Društvo arhitektov Ljubljane jo je pripravilo v sodelovanju s študenti Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in v sklopu projektov Vizije, v katerih društvo že 16 let opozarja na prostorsko problematiko ter hkrati ponuja smernice in predloge za urejanje prostorskega razvoja glavnega mesta. Razstava odpira vprašanja o pomenu, ki ga ima pravočasno vključevanje starejših v načrtovanje sprememb v mestnem prostoru.

Podjetje Žale ob dnevu spomina na mrtve že sedemnajsto leto zapored organizira dobrodelno prodajo sveč. Zbrana sredstva od prodaje sveč na stojnici pred cerkvijo Svetega križa na Plečnikovih Žalah v Ljubljani, bodo namenjena Službi za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana in sicer za nakup igrač in drugih potrebnih stvari za nov dnevni center, ki so ga odprli septembra. Z nakupom na stojnici do 1. novembra torej sodelujete v dobrodelni akciji.

Po pokopališču pred in med prazniki tudi letos vozijo vozila LPP, "kavalirji", ki obiskovalcem olajšajo obisk in urejanje grobov. 

 Televizija Slovenija bo v četrtek, 28. oktobra, na 1. programu predvajala dve oddaji, ki se poglobljeno ukvarjata z dolgotrajno oskrbo starejših. 

Novinarka Andreja Gregorič po mesecih raziskovanja ugotavlja, da se razprave o oskrbi starejših usmerjajo predvsem v dolge čakalne sezname za vstop v domove za starejše, a da je tematika mnogo obsežnejša. Zato bo dokumentarni film Dosje: Staranje v vrtincu sistema, ki bo na sporedu ob 20. uri, skušal razrešiti dileme, kdo bo v prihodnje skrbel za starejše, kako bo oskrba dostopna, če so pokojnine nizke, kje v sistemu so ljudje z demenco, ali politika sploh prepoznava razsežnosti te bolezni ... Razmere v Sloveniji bodo umestili v evropski kontekst dopisniki, ki so pregledali ureditev področja oskrbe starejših v Avstriji, Italiji ter na Švedskem. Slednja je lahko zgled zlasti pri oskrbi ljudi z demenco. V Italiji je medtem oskrba starejših v veliki meri prepuščena tržnim zakonitostim in tudi črnemu trgu. V Avstrijo pa na delo prihaja več tisoč oskrbovalk iz tujine, pretežno iz držav vzhodne Evrope, a ostajajo spregledane in brez pravic.

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je začel 51. sejem Narava-zdravje s sloganom Zdravo z naravo! Sejem, ki bo na ogled do sobote, sestavlja več tematskih sklopov: prehrana, zdravje, velnes in naravna kozmetika, gibanje in zeleno sobivanje. Posebno pozornost med drugim posvečajo mentalnemu zdravju, pretirani rabi naprav z zasloni, pa tudi posledicam epidemije pri otrocih in mladostnikih.

Obiskovalci bodo lahko poskusili in tudi kupili lokalno pridelano hrano, domač med, sadje, čajne mešanice in druge izdelke, si ogledali razstavo gob in poslušali koristna predavanja. Brezplačno si bodo lahko izmerili krvni sladkor, holesterol, tlak, gleženjski indeks, na razstavnem prostoru Rdečega križa Slovenije pa še krvno skupino in se vpisali v prostovoljni register krvodajalcev.