-
Tudi za letos Sloveniji napovedujejo eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi, ki pa je večina ljudi v glavnem ne čuti. Še vedno je precej visoka stopnja brezposelnosti, zato mladi odhajajo, države severno od nas še posebej novačijo izobražene in usposobljene za delo v zdravstvu in negi in jim ponujajo lepo plačilo. Po drugi strani pa pri nas teh delavcev vse bolj primanjkuje. Povečuje se potreba po pomoči na domu, vendar ljudi, ki bi to delali, ni, težava pa je tudi, da so za težko in zahtevno delo slabo plačani.
Ko se otopli, oživijo tudi klopi
Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva opozarja, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših in cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav imata lahko obe okužbi za ljudi hude posledice, povzročita lahko celo smrt.
Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 odkrili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Specialistka družinske medicine dr. Marta Grgič Vitek je poudarila, da cepljenje priporočajo starejšim od 65 let, še posebej tistim, ki živijo skupaj z mladimi (vnuki so lahko prinašalci okužb iz vrtca in šole), srčno-žilnim bolnikom, diabetikom, bolnikom s kronično pljučno boleznijo (npr. KOPB, astma), bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom, kadilcem in alkoholikom. Cepljenje je samoplačniško, če pa posameznik spada v rizično skupino bolnikov, je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam brezplačno. Cepijo se lahko pri izbranem zdravniku ali na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
-
Doživeti sto let ni več nekaj nenavadnega in redkega. Predvsem v razvitem svetu je vse več stoletnikov in mnogi med njimi so še zelo vitalni. Največ jih je na Japonskem, vse več pa jih je tudi pri nas – lani je v Sloveniji živelo 209 stoletnikov. Najstarejša ženska do zdaj je bila Katarina Marinič, ki je umrla v 111. letu starosti, trenutno pa je najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš, ki bo avgusta star 110 let. Vsi ti ljudje so pristni pričevalci preteklega časa, vendar se tega premalo zavedamo, pravi dr. Blaž Podpečan, ki že nekaj let raziskuje življenje stoletnikov.
Naj ne mine dan, da ne bi naredili nekaj dobrega
Rastoča knjiga ni le knjiga, je gibanje, ki se mu pridružuje vse več ljudi, ustanov, društev po Sloveniji in tudi po svetu – najdemo jo že v 12 držav sveta. Ljudi spodbuja k branju, pisanju in k odličnosti na vseh področjih življenja in dela. Pridružili so se ji tudi v Društvu upokojenih pedagoških delavcev Slovenije (DUPDS), ki je uvod na včerajšnjem srečanju članov v prostorih Ministrstva za šolstvo v Ljubljani kulturno obarvalo in ga posvetilo Rastoči knjigi. Obiskal jih je tudi idejni oče gibanja dr. Janez Gabrijelčič in predsednik Društva Rastoča knjiga akademik dr. Boštjan Žekš. »Naj ne mine dan, da ne bi naredili nekaj dobrega zase, za bližnje in za skupnost,« je poudaril sporočilo deklice z Rastočo knjigo dr. Gabrijelčič. Spomenik deklice v Ljubljani je v Spominskem parku Navje, pridružujejo pa se ji deklice z Rastočo knjigo po celi Sloveniji, v kratkem naj bi dobili tudi babico z Rastočo knjigo v novomeškem domu starejših.
Številne pripombe na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo na področje zavoda, in imel nanj številne pripombe. Po njihovih izračunih bo obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov.
Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Z zvišanjem prispevne stopnje se bodo še dodatno zvišali odhodki zavoda, s tem pa se bo povečal tudi delež sredstev iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno, zato svet zavoda predlaga, da se sredstva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.
Ko se otopli, oživijo tudi klopi
Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je tokrat opozorila, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših prebivalcih in pri cepljenju proti klopnem meningoencefalitisu, čeprav imata obe okužbi za ljudi lahko hude posledice, povzročita pa lahko celo smrt.
Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom medicinske stroke cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 zabeležili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so: visoka temperatura, kašljanje in bolečina v predelu pljuč. Povprečna doba hospitalizacije pri bolezni je 10 dni, samo okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev, za kar 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna.
Čez pet let nam bo primanjkovalo delavcev
Slovenija je glede zaposljivosti starejših nad 55 let na predzadnjem mestu v Evropi s 35 odstotki, za nami je le še Grčija. Evropsko povprečje je 55 odstotkov, najvišji delež imata Nizozemska in Švedska, nad 64 odstotkov. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej, če se hočemo izogniti novi generaciji revnih upokojencev, pa tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, ki grozi že čez pet let, so ugotavljali udeleženci nedavnega posveta na temo Starejši in trg dela v Sloveniji, ki so ga na ljubljanski mestni občini pripravili pri ljubljanski mestni zvezi upokojencev.
-
Ko se spominjamo svojega otroštva, po navadi privrejo na dan najlepši spomini, povezani s starši, brati, sestrami, prijatelji in sošolci. Spomnimo se posebnih dogodkov pa tudi priljubljenih maminih jedi. Ti posebni vonji in okusi nikoli ne zbledijo. Otroštvo nas zaznamuje veliko bolj, kot bi si mislili, takrat se gradijo temelji, ki vplivajo na naše nadaljnje življenje. Pred kratkim sem na družabnem omrežju prebrala izpoved mladega moškega, ki je povedal, da svoji bivši ženi vedno vošči za rojstni dan in jo razveseli s šopkom rož. Marsikdo tega ni razumel. Pojasnil je, da je njegova bivša žena tudi mati njunih dveh otrok, ki ju ima neizmerno rad, in si želi, da bi odrasla v prijetne in odgovorne ljudi. Odnos med njima bo vplival na odnos, ki ga bosta otroka imela kasneje do svojega partnerja in otrok. Kako odgovorno in zrelo razmišljanje! Otroci se v mladosti nezavedno učijo odnosa do partnerja, staršev, sosedov in nasploh do drugih ljudi.
Svet Zpiza za generalnega direktorja ponovno imenoval Marijana Papeža
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes ponovno imenoval dozdajšnjega generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža za naslednji štiriletni mandat. Zanj je glasovalo vseh 23 navzočih članic in članov sveta. K imenovanju mora dati soglasje še vlada. Papež bo četrti mandat na čelu zavoda nastopil 12. aprila.
Na razpis za generalnega direktorja pokojninskega zavoda, ki ga je svet objavil v začetku februarja, so se prijavili trije kandidati. Poleg Papeža še glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in Rasto Hartman, ki prihaja s področja zavarovalništva. Člani sveta so se strinjali, da je najboljši kandidat za opravljanje funkcije generalnega direktorja tudi v novem mandatu Papež. Zastavil je več pomembnih projektov in poskrbel za uspešno vodenje pokojninske blagajne.
Prej bo propadla država kot pokojninski sistem
Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.
