Društvo, ki navdušuje s petanko
Ko so v Društvu upokojencev Mali Slatnik (pri Novem mestu) pred leti iskali novega predsednika, so Francija Dragana nagovarjali, češ da mu to ne bo vzelo veliko časa. »Če je tako, potem me ne potrebujete,« je odvrnil Franci, ki je pred upokojitvijo delal na različnih delovnih mestih: kot prodajalec, komercialist in direktor. Odločil se je, da prevzame odgovornost, in DU Mali Slatnik, ki bo drugo leto praznoval 25 let, se danes lahko pohvali z naraščanjem števila članov. V štirih letih so pridobili 50 novih članov, za tem pa se skrivajo številne nove dejavnosti, ki so jih uvedli pod Draganovim vodstvom, med njimi je tudi igranje petanke.
Poskrbimo, da bo lepo biti star!
Na 17. festivalu za tretje življenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu so se predstavniki vseh generacij, še posebej pa starejši, so se lahko udeležili številnih razprav, predavanj in delavnic na temo aktivnega in zdravega življenja. Poleg tega pa je bilo tudi veliko plesnih, pevskih in glasbenih nastopov, na stojnicah pa so vabili z bogato ponudbo izdelkov in storitev.
Slavnostnega odprtja so se udeležili kar trije ministri: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, in Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve. Poleg njih pa še ljubljanski župan Zoran Jankovič, številni državni sekretarji, poslanke in poslanci ter diplomati. Ministrica Maja Makovec Brenčič je spomnila, da je izobraževanje vezivo družbe, ki ne pozna starosti. Svoje spretnosti moramo krepiti ne glede na leta in v tem vidi rdečo nit festivala. Ministrica Anja Kopač Mrak pa je poudarila, da bomo izzive dolgožive družbe zmogli le povezani med generacijami. Med drugim nas čakajo spremembe na trgu dela, kjer bo zaradi pomanjkanja mlade delovne sile treba poskrbeti za prilagoditev delovnih mest za starejše delavce.
-
Vsako obdobje v življenju je lepo. Ko smo mladi, nam je marsikaj dano – napeta koža, lepi lasje, postavno in gibčno telo. Ko pridejo otroci, rastemo skupaj z njimi, na tej poti dobivamo mnoge izkušnje in pogosto šele ob njih razumemo skrbi in težave, ki so jih z nami imeli starši. V mladostni vihravosti nas je zanimalo predvsem, kaj je novega drugje, v bližnjem ali daljnem svetu, ko se leta nabirajo, pa je vse bolj zanimiv pogled nazaj, kjer imamo korenine.
Spomnim se, da sem bila zelo radovedna deklica, mamo sem kar naprej spraševala s tistim zakaj, da mi je med napornim delom na polju ali v vinogradu večkrat rekla, naj že malo utihnem. Zelo rada sem jo posnemala, poskušala sem se v opravilih, ne le v kuhinji, ampak tudi na njivi in v hlevu. Tako sem se naučila delati na zemlji, in kadar sem na vrtu, se počutim prijetno kot nekoč, ko je bil dolenjski zaselek, skrit med hribi, moj ves svet. Takrat je bila moja največja enciklopedija mama, od nje sem se naučila tudi osnovnih kuharskih veščin, od...
Po Izoli še oskrbovana najemna stanovanja v Brežicah
"Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima več kot 3.160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence, od tega je 360 oskrbovanih najemnih stanovanj v 16 krajih po Sloveniji (Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana – Brdo, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Trebnje, Trzin in Škofljica). Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji je bil zgrajen leta 2001 ob domu starejših v Logatcu," je na otvoritvi v Brežicah poudaril direktor sklada Florijan Bulovec. Prejšnji teden je bil odprt Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in Centrom dnevnih aktivnosti za starejše, včeraj pa objekt z oskrbovanimi najemnimi stanovanji ob domu starejših v Brežicah.
Z novelo za spremembe glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
.jpg)
Poslanci SD in DeSUS bodo v sodelovanju s sindikati v postopek Državnega zbora vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev, v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je s 1. 1. 2013 prinesel novi pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oz. so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
-
Otrok s ponosom pove, da je star že devet let in pol ali celo da bo kmalu deset. To pomeni, da je že velik in samostojen. Po tridesetem letu starosti pa se ta želja po poudarjanju let izgubi, kot da bi se morali sramovati pridobljenega znanja in izkušenj. Z leti fizična lepota pojenja, nastaja pa notranja, ki je odvisna od našega delovanja, značaja, vrednot in prizadevanj na poti skozi življenje. Poznam ljudi, ki tajijo svoja leta, verjetno tudi zato, ker je v današnji družbi čaščena le mladost, starost pa je nekaj groznega, ki čaka človeka na koncu življenja. V getu starih pristaneš že po 50. letu starosti, zagotovo pa po upokojitvi, in tja spadajo generacije vse do 110. leta in več.
-
Pred kratkim sem srečala nekaj zelo prijetnih starejših parov, ki so kar sijali od zadovoljstva. Navdušena sem bila nad ljubečim, predvsem pa spoštljivim medsebojnim odnosom, umirjenostjo in dopolnjevanjem drug drugega. Po desetletjih skupnega življenja je to res nekaj najlepšega. Zaradi medsebojne podpore in spodbujanja so skupaj ali vsak na svojem področju zelo uspešni in tudi bolj zdravi. A vedno se ne izteče tako, preveč je zagrenjenih ljudi, ki o taki harmoniji le sanjajo. Skozi čas življenje v nas pušča sledi, nalagajo se dobre in slabe izkušnje. Če prevladajo slabe, lahko otopimo in postanemo grobi do sebe in drugih. Znajdemo se v začaranem krogu, želimo si ljubezni, spoštovanja, žanjemo pa to, kar sejemo.
-
V boju proti vdoru ponarejenih zdravil pripravljajo članice Evropske unije vrsto zaščitnih ukrepov, s katerimi želijo z boljšo sledljivostjo zdravil zagotavljati večjo varnost pri zdravljenju z njimi, in Slovenija je med prvimi članicami, ki so že ustanovile nacionalno telo – Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil Slovenije (ZAPAZ). Novost naj bi zaživela čez slabi dve leti. Na pomen zagotavljanja dostopnosti zdravil na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, in na temeljit nadzor nad kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo izdelkov in medicinskih pripomočkov so opozorili na nedavnem strokovnem posvetu, ki so ga pripravili ob deseti obletnici Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Udeležence posveta je pozdravila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila, da je slovensko zdravstvo pred pomembnimi izzivi, da pa je področje regulacije zdravil eno bolj urejenih v državi.
Štirje dnevi druženja so prehitro minili
REPORTAŽA IZ NEUMA
Vesela družba bralcev in prijateljev Vzajemnosti se je 1. junija odpeljala z osmimi avtobusi iz vse Slovenije na tradicionalno letno srečanje v Neum v Hercegovini, ki je od Ploč in doline Neretve oddaljen približno 30 kilometrov, od Dubrovnika pa 70 kilometrov. Nastanjeni smo bili v prenovljenem Grand hotelu Neum, od koder smo imeli lepo izhodišče za izlete. Trinajsto srečanje po vrsti smo drugo leto zapored organizirali skupaj s Turistično agencijo Kompas in tudi letos so se vsi zelo izkazali, od vodnikov do animatorjev. Vreme je bilo ves čas sončno, tako da nam je bilo večkrat pošteno vroče. Vendar to ni skalilo naše dobre volje, po izletih je bilo še dovolj energije za obisk predavanj in tudi za večerno druženje, igre in ples.
Beguljke in čebelarji odleteli iz VRBINE
Z upokojenim ljubiteljskim fotografom Brankom Brečkom iz Gornjega Lenarta v brežiški občini sva se po pogovoru še peš podala mimo gradbišča nasipov za novo brežiško hidroelektrarno, da bi mi pokazal ostanke nekdaj pisanega sveta Vrbine. Mokrišče, ki se razteza ob bregovih reke Save med Krškim in Brežicami, ko se ta sicer hitra reka umiri, je bilo še pred dobrim letom polno življenja. V opuščenih gramoznicah so si našli svoj življenjski prostor številne ptice, dvoživke, plazilci in žuželke.
Lani spomladi, ko so se v Vrbino vrnile številne ptice, so dolgo časa krožile po nebu, in ker niso več našle svojega prostora, so odletele. Branko je to opazoval s težkim srcem. Strmih sten gramoznice, kjer so gnezdili pari naše najmanjše lastovice breguljke in živo pisanega ptiča čebelarja, ni bilo več. Pred tem so tukaj gnezdile največje kolonije breguljk pri nas. V strmih stenah iz mivke so si izkopale vodoravne rove, globoke do enega metra, in na koncu naredile gnezda. Na veliki steni je gnezdilo tudi po 200 parov.
