Kako sta povezana spomin in ravnotežje?
To se je verjetno spraševal marsikdo, ko je prebral vabilo na našo delavnico z naslovom Možganski fitnes za boljši spomin in ravnotežje na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Zbralo se je več kot petdeset ljudi, ki so pozorno poslušali in vadili skupaj z Jasmino Lambergar, avtorico programa Možganski fitnes. Dobili so odgovor in veliko koristnih vaj.
Za svoje fizično in psihično počutje najbolj poskrbimo, če se redno gibamo in umsko vadimo. Jasmina Lambergar za izboljšanje spomina priporoča gibanje, izvajanje umskih vaj (učenje tujih jezikov, plesnih korakov …), skrb za srce, uravnoteženo prehrano in druženje. Veliko ljudi se obremenjuje, ker kdaj kaj pozabijo, češ da so dementni. Toda to ni demenca, najprej se moramo vprašati, kako je z našo pozornostjo. Če bomo trenirali pozornost, bomo izboljšali tudi pomnjenje.
-
Te dni, ko okrevam po operaciji, sem veliko razmišljala o zdravju, odnosu do te dobrine in tudi našem zdravstvenem sistemu. Ljudje smo pač taki, da šele takrat, ko nas nekaj ustavi, vidimo stvari drugače. Takrat bi dali vse, da bi čas lahko zavrteli nazaj, a to ne gre, lahko pa marsikaj spremenimo za naprej.
Pri zdravniku se po navadi začne zdravljenje bolezenskih znakov, ne vzrokov zanje, zato ruski zdravnik in manualni terapevt Nikolay Grishin zagovarja, da je bolje ljudi, če jim hočeš pomagati, naučiti, kako naj varujejo zdravje in kako si lahko pomagajo sami. Grishin je kmalu potem, ko je prišel v Slovenijo, opazil, da se ljudje premalo gibljejo, nezdravo prehranjujejo in imajo številne slabe navade. Ustanovil je Šolo zdravja in jutranjo telovadbo v dobrih desetih letih pripeljal v skoraj vsak slovenski kraj. Vse več ljudi v oranžnih majicah ob jutrih telovadi na prostem in skrbi za svoje zdravje in telo.
Za spremembo glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
.jpg)
Poslanci SD in Desusa so v sodelovanju s sindikati sredi septembra v postopek Državnega zbora RS vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je 1. 1. 2013 prinesel nov pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oziroma so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
Društvo, ki navdušuje s petanko
Ko so v Društvu upokojencev Mali Slatnik (pri Novem mestu) pred leti iskali novega predsednika, so Francija Dragana nagovarjali, češ da mu to ne bo vzelo veliko časa. »Če je tako, potem me ne potrebujete,« je odvrnil Franci, ki je pred upokojitvijo delal na različnih delovnih mestih: kot prodajalec, komercialist in direktor. Odločil se je, da prevzame odgovornost, in DU Mali Slatnik, ki bo drugo leto praznoval 25 let, se danes lahko pohvali z naraščanjem števila članov. V štirih letih so pridobili 50 novih članov, za tem pa se skrivajo številne nove dejavnosti, ki so jih uvedli pod Draganovim vodstvom, med njimi je tudi igranje petanke.
Poskrbimo, da bo lepo biti star!
Na 17. festivalu za tretje življenjsko obdobje konec septembra v Cankarjevem domu so se predstavniki vseh generacij, še posebej pa starejši, so se lahko udeležili številnih razprav, predavanj in delavnic na temo aktivnega in zdravega življenja. Poleg tega pa je bilo tudi veliko plesnih, pevskih in glasbenih nastopov, na stojnicah pa so vabili z bogato ponudbo izdelkov in storitev.
Slavnostnega odprtja so se udeležili kar trije ministri: Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, in Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve. Poleg njih pa še ljubljanski župan Zoran Jankovič, številni državni sekretarji, poslanke in poslanci ter diplomati. Ministrica Maja Makovec Brenčič je spomnila, da je izobraževanje vezivo družbe, ki ne pozna starosti. Svoje spretnosti moramo krepiti ne glede na leta in v tem vidi rdečo nit festivala. Ministrica Anja Kopač Mrak pa je poudarila, da bomo izzive dolgožive družbe zmogli le povezani med generacijami. Med drugim nas čakajo spremembe na trgu dela, kjer bo zaradi pomanjkanja mlade delovne sile treba poskrbeti za prilagoditev delovnih mest za starejše delavce.
-
Vsako obdobje v življenju je lepo. Ko smo mladi, nam je marsikaj dano – napeta koža, lepi lasje, postavno in gibčno telo. Ko pridejo otroci, rastemo skupaj z njimi, na tej poti dobivamo mnoge izkušnje in pogosto šele ob njih razumemo skrbi in težave, ki so jih z nami imeli starši. V mladostni vihravosti nas je zanimalo predvsem, kaj je novega drugje, v bližnjem ali daljnem svetu, ko se leta nabirajo, pa je vse bolj zanimiv pogled nazaj, kjer imamo korenine.
Spomnim se, da sem bila zelo radovedna deklica, mamo sem kar naprej spraševala s tistim zakaj, da mi je med napornim delom na polju ali v vinogradu večkrat rekla, naj že malo utihnem. Zelo rada sem jo posnemala, poskušala sem se v opravilih, ne le v kuhinji, ampak tudi na njivi in v hlevu. Tako sem se naučila delati na zemlji, in kadar sem na vrtu, se počutim prijetno kot nekoč, ko je bil dolenjski zaselek, skrit med hribi, moj ves svet. Takrat je bila moja največja enciklopedija mama, od nje sem se naučila tudi osnovnih kuharskih veščin, od...
Po Izoli še oskrbovana najemna stanovanja v Brežicah
"Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima več kot 3.160 namenskih najemnih stanovanj za upokojence, od tega je 360 oskrbovanih najemnih stanovanj v 16 krajih po Sloveniji (Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Ljubljana – Brdo, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Trebnje, Trzin in Škofljica). Prvi objekt z oskrbovanimi stanovanji je bil zgrajen leta 2001 ob domu starejših v Logatcu," je na otvoritvi v Brežicah poudaril direktor sklada Florijan Bulovec. Prejšnji teden je bil odprt Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi najemnimi stanovanji in Centrom dnevnih aktivnosti za starejše, včeraj pa objekt z oskrbovanimi najemnimi stanovanji ob domu starejših v Brežicah.
Z novelo za spremembe glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
Poslanci SD in DeSUS bodo v sodelovanju s sindikati v postopek Državnega zbora vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev, v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je s 1. 1. 2013 prinesel novi pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oz. so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
-
Otrok s ponosom pove, da je star že devet let in pol ali celo da bo kmalu deset. To pomeni, da je že velik in samostojen. Po tridesetem letu starosti pa se ta želja po poudarjanju let izgubi, kot da bi se morali sramovati pridobljenega znanja in izkušenj. Z leti fizična lepota pojenja, nastaja pa notranja, ki je odvisna od našega delovanja, značaja, vrednot in prizadevanj na poti skozi življenje. Poznam ljudi, ki tajijo svoja leta, verjetno tudi zato, ker je v današnji družbi čaščena le mladost, starost pa je nekaj groznega, ki čaka človeka na koncu življenja. V getu starih pristaneš že po 50. letu starosti, zagotovo pa po upokojitvi, in tja spadajo generacije vse do 110. leta in več.
-
Pred kratkim sem srečala nekaj zelo prijetnih starejših parov, ki so kar sijali od zadovoljstva. Navdušena sem bila nad ljubečim, predvsem pa spoštljivim medsebojnim odnosom, umirjenostjo in dopolnjevanjem drug drugega. Po desetletjih skupnega življenja je to res nekaj najlepšega. Zaradi medsebojne podpore in spodbujanja so skupaj ali vsak na svojem področju zelo uspešni in tudi bolj zdravi. A vedno se ne izteče tako, preveč je zagrenjenih ljudi, ki o taki harmoniji le sanjajo. Skozi čas življenje v nas pušča sledi, nalagajo se dobre in slabe izkušnje. Če prevladajo slabe, lahko otopimo in postanemo grobi do sebe in drugih. Znajdemo se v začaranem krogu, želimo si ljubezni, spoštovanja, žanjemo pa to, kar sejemo.
