Na današnjem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje. Za mesto predsednika Zdus se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena, ker je statutarna-kadrovska komisija ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.

Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skrita. Lani je policija obravnavala le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, zdaj je že 15 let upokojena in ima za ta konjiček še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

67-letna Vitoslava je bila dolga leta zaposlena v finančnem knjigovodstvu Turistične agencije Kompas, po razpadu Jugoslavije in spremembah v podjetju je pristala na zavodu za zaposlovanje, vendar se ni predala malodušju. Dalj časa je iskala novo službo in jo na koncu našla na ministrstvu za notranje zadeve kot snažilka. Po petih letih, ko je izpolnila pogoje, se je upokojila. V tem času ji je hudo zbolel mož in umrl za rakom. Tudi zaradi tega se je družina še bolj povezala. Z obema sinovoma se lepo razume. »Za dobre odnose z mladimi je pomembno, da se ne vtikaš v njihovo življenje, si pa na voljo, če te potrebujejo,« pravi.

Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.

Ob prvih težavah z zdravjem po navadi še ne poiščemo zdravnika, poskušamo si pomagati sami in takrat brskamo za nasveti. Pa tudi kadar smo pri zdravniku, nam ne uspe vedno zastaviti vseh vprašanj, saj so ambulante prepolne in zdravniki imajo vse manj časa za pogovor. Internet sicer ponuja veliko informacij, toda vse niso verodostojne. Vse večja je tudi ponudba zdravil, ki jih lahko izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta, toda tudi ta zdravila in prehranska dopolnila, ki so marketinško močno podprta, niso brez stranskih učinkov in pasti. Da bi bralcem pomagali do pravih zdravstvenih informacij, naslednji mesec uvajamo novo telefonsko svetovanje, ki ga bo enkrat na mesec, in sicer ob ponedeljkih popoldne med 16. in 18. uro, imela prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka, ki že 37 let dela na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča.

ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

Joži Zaplotnik iz Naklega je k prijavi za stilsko preobrazbo pritegnil novi videz naše naročnice iz Kamnika, ki smo jo predstavili v septembrski Vzajemnosti. Še posebej ji je bilo všeč, kako lepo je bila naličena. Vesela je bila, ko smo jo poklicali, saj česa takšnega še nikoli ni preizkusila.

Gospa Joži je upokojena že 24 let in dobršen del tega obdobja je tudi naročnica Vzajemnosti. Revija ji je zelo všeč, prebere jo od začetka do konca. Zelo rada bere tudi knjige, še posebej ezoteriko. Vso delovno dobo je delala kot računovodkinja, odkar se je upokojila, pa z veseljem spoznava nove stvari. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas. Dolga leta je hodila k telovadbi, potem pa je celo vse do lani igrala odbojko. Pri Športnem društvu Naklo, kjer je trenirala in igrala, je bila najstarejša igralka. Zdaj pa enkrat tedensko obiskuje či gong v Kranju, dve leti je že tudi prostovoljka pri medgeneracijskem društvu Z roko v roki, tako enkrat tedensko obiskuje dva stanovalca Doma starejših občanov Naklo. Je njuna družabnica za pogovor in v tem času so se med njimi stkale že prave prijateljske vezi.