Številne pripombe na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju
Svet zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvsem z vidika predvidenih sprememb, ki posegajo na področje zavoda, in imel nanj številne pripombe. Po njihovih izračunih bo obremenil zavod za vsaj 100 milijonov evrov.
Po predlogu se bo prispevna stopnja, ki jo zavod plačuje od zneska pokojnin, zvišala z zdajšnjih 5,96 na 6,56 odstotka. Z zvišanjem prispevne stopnje se bodo še dodatno zvišali odhodki zavoda, s tem pa se bo povečal tudi delež sredstev iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno, zato svet zavoda predlaga, da se sredstva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja nakažejo neposredno zdravstveni blagajni.
Ko se otopli, oživijo tudi klopi
Proti nekaterim nalezljivim boleznim je cepljenje še vedno najučinkovitejša zaščita, kljub temu je odziv na prostovoljna cepljena pri nas slab. Sekcija za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva je tokrat opozorila, da je tako tudi glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam pri starejših prebivalcih in pri cepljenju proti klopnem meningoencefalitisu, čeprav imata obe okužbi za ljudi lahko hude posledice, povzročita pa lahko celo smrt.
Proti pnevmokoknim okužbam, ki se pri odraslih v večini primerov pokažejo v obliki pnevmokokne pljučnice, se kljub priporočilom medicinske stroke cepi relativno malo ljudi. V Sloveniji so leta 2015 zabeležili 332 pnevmokoknih okužb, zaradi katerih je 35 ljudi umrlo. Simptomi, ki kažejo na pnevmokokno pljučnico, so: visoka temperatura, kašljanje in bolečina v predelu pljuč. Povprečna doba hospitalizacije pri bolezni je 10 dni, samo okrevanje pa lahko traja več tednov ali mesecev, za kar 20 odstotkov ljudi pa je pnevmokokna pljučnica usodna.
Čez pet let nam bo primanjkovalo delavcev
Slovenija je glede zaposljivosti starejših nad 55 let na predzadnjem mestu v Evropi s 35 odstotki, za nami je le še Grčija. Evropsko povprečje je 55 odstotkov, najvišji delež imata Nizozemska in Švedska, nad 64 odstotkov. Reševanja tega problema se moramo lotiti čim prej, če se hočemo izogniti novi generaciji revnih upokojencev, pa tudi zaradi pomanjkanja delovne sile, ki grozi že čez pet let, so ugotavljali udeleženci nedavnega posveta na temo Starejši in trg dela v Sloveniji, ki so ga na ljubljanski mestni občini pripravili pri ljubljanski mestni zvezi upokojencev.
-
Ko se spominjamo svojega otroštva, po navadi privrejo na dan najlepši spomini, povezani s starši, brati, sestrami, prijatelji in sošolci. Spomnimo se posebnih dogodkov pa tudi priljubljenih maminih jedi. Ti posebni vonji in okusi nikoli ne zbledijo. Otroštvo nas zaznamuje veliko bolj, kot bi si mislili, takrat se gradijo temelji, ki vplivajo na naše nadaljnje življenje. Pred kratkim sem na družabnem omrežju prebrala izpoved mladega moškega, ki je povedal, da svoji bivši ženi vedno vošči za rojstni dan in jo razveseli s šopkom rož. Marsikdo tega ni razumel. Pojasnil je, da je njegova bivša žena tudi mati njunih dveh otrok, ki ju ima neizmerno rad, in si želi, da bi odrasla v prijetne in odgovorne ljudi. Odnos med njima bo vplival na odnos, ki ga bosta otroka imela kasneje do svojega partnerja in otrok. Kako odgovorno in zrelo razmišljanje! Otroci se v mladosti nezavedno učijo odnosa do partnerja, staršev, sosedov in nasploh do drugih ljudi.
Svet Zpiza za generalnega direktorja ponovno imenoval Marijana Papeža
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je danes ponovno imenoval dozdajšnjega generalnega direktorja zavoda Marijana Papeža za naslednji štiriletni mandat. Zanj je glasovalo vseh 23 navzočih članic in članov sveta. K imenovanju mora dati soglasje še vlada. Papež bo četrti mandat na čelu zavoda nastopil 12. aprila.
Na razpis za generalnega direktorja pokojninskega zavoda, ki ga je svet objavil v začetku februarja, so se prijavili trije kandidati. Poleg Papeža še glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in Rasto Hartman, ki prihaja s področja zavarovalništva. Člani sveta so se strinjali, da je najboljši kandidat za opravljanje funkcije generalnega direktorja tudi v novem mandatu Papež. Zastavil je več pomembnih projektov in poskrbel za uspešno vodenje pokojninske blagajne.
Prej bo propadla država kot pokojninski sistem
Prehodno obdobje zadnje pokojninske reforme se zaključuje. Lani so bili njeni učinki največji do zdaj. Rast števila upokojencev se še naprej upočasnjuje, povečali pa so se dohodki iz prispevkov zaposlenih, s tem pa se je zmanjšal delež države. V dobrem letu so bile tri uskladitve pokojnin. Letos poleti se bodo zvišale tudi najnižje pokojnine za 40 let dela brez dokupa. Najpomembnejše pa je, da bosta tudi v prihajajoči pokojninski reformi ohranjena obvezno pokojninsko zavarovanje in medgeneracijska solidarnost, pravi generalni direktor ZPIZ Marijan Papež, ki se bo spomladi potegoval še za četrti mandat.
-
Letošnja zima je pritisnila kot že dolgo ne, za nami je eden najhladnejših januarjev v zadnjih tridesetih letih. Toda veliko se vas verjetno spomni, da so bile mrzle in snežene zime včasih nekaj običajnega. Stari ljudje so modrovali, da je to dobro za naravo, da se bo lahko spočila in pospravila nadležne škodljivce, ki so radi ogrožali letino. Če ni odšla prej, je zimo pregnal pust. Številne šege, navade in vraže, ki so nekdaj spremljale pustni čas, so več ali manj že utonile v pozabo. Še dobro, da jih je pred skoraj pol stoletja zbral in popisal Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Že letos letni dodatek za vse upokojence?
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je obiskala današnjo sejo sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), je povedala, da pričakuje višjo oceno možnih odhodkov iz pokojninske blagajne za leto 2018, na podlagi katere bodo predvideli tudi možnost za uskladitev pokojnin v naslednjem letu. Predlog izplačila letošnjega letnega dodatka pa bo znan maja.
Na lanski decembrski seji sveta zavoda (Zpiz) zaradi pomislekov članov upokojenskih organizacij in sindikatov niso odločali o predlaganem finančnem načrtu zavoda za leto 2018, ker se niso strinjali, da ni predvidene uskladitve pokojnin in rešeno vprašanje letnega dodatka za upokojence. Menili so, da je ob izboljšanju gospodarskih kazalcev čas, da se končno začne izvajati novi pokojninski zakon ZPIZ-2 tudi na področju usklajevanja pokojnin. Le-te se vse od uveljavitve novega zakona leta 2013 še niso uskladile, kot predvideva zakon.
Po upokojitvi se je vrnila v gostinstvo
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
»Če bi stilsko preobrazbo delali predvsem mlajšim bralkam, se ne bi prijavila,« je povedala 64-letna Terezija Zajec iz Šentvida v Ljubljani. Tako pa je zbrala pogum in se prijavila, ker je poleg spremembe želela slišati tudi nasvet, kako naj se sama uredi.
Terezija je po rodu Prekmurka iz Serdice na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Toda po končani srednji gostinski šoli, ki jo je obiskovala v Radencih, je šla s trebuhom za kruhom. Kot natakarica si je zaposlitev našla v Bohinju v hotelu Zlatorog, ki je pred časom neslavno propadel, tam je bila tri leta. Potem se je preselila v Ljubljano, pustila gostinstvo in se zaradi družine in majhnih otrok zaposlila v Iskri kot receptorka-informatorka. Odkar je upokojena, pa se je spet vrnila v gostinstvo, občasno pomaga v planinskem domu Kraljev hrib v Kamniški Bistrici. Rada ima gore in ljudi. Hči in sin sta odrasla in imata svoje poti, mož ji je umrl pred 14 leti, zato ji je občasno delo v gostinstvu v zadovoljstvo, saj je stalno v družbi.
-
Ko so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja po Evropi dogajale velike družbene in politične spremembe (razpad Sovjetske zveze, kasneje tudi Jugoslavije, padec Berlinskega zidu), so bili še posebej ljudje v socialističnih državah v velikem pričakovanju boljšega življenja. Tudi Slovenci smo imeli do novonastale države in sistema velika pričakovanja. Mladi takrat nismo razmišljali o tujini, ponosni na svojo mlado domovino smo želeli delati doma. Prepričani smo bili, da bomo uspešna država.
Kam smo zabredli, je do konca razkrila velika gospodarska in finančna kriza. Pokazalo se je, da pregovorni poštenost in delavnost le nista tipični slovenski lastnosti. Zaradi pogoltnosti in slabega vodenja ekonomskih in političnih elit smo za vedno izgubili številna uspešna podjetja. Individualizem je dobil zagon na vseh področjih, osebna svoboda je postala najvišja vrednota. Vsak naj bi poskrbel le za svoje interese in zase, skrb za skupnost je postala odveč. Ameriški model, ki temelji na individualizmu, ne na skupnosti, se je razpasel po vsem svetu. Kriza pa je pokazala, da jih brez skupnosti in solidarnosti veliko ne bi preživelo. Na robu družbe se najprej znajdejo otroci, bolni in starejši. Odnos do teh skupin kaže, kakšna družba smo. Koliko socialne države v resnici premoremo in koliko smo med seboj povezani.
