-
Nekateri ne marajo poletja zaradi hude vročine, ki pa po navadi po nekaj dneh popusti. So pa poletni dnevi zelo prijetni zaradi dolgega dne, ko lahko marsikaj opravimo ob dnevni svetlobi, smo v naravi, zvečer pa si privoščimo še kulturno prireditev na prostem. Poleti zaživijo skoraj vsa mesta in malo večji kraji, predstavljajo se domača društva, znani in manj znani umetniki, dogajanje popestrijo rokodelci. Vsakdo lahko najde nekaj zase, če pa ste med tistimi, ki ne marajo hrupa in gneče, si v miru in tišini lahko pogledate razstavo v bližnjem...
Upokojenci si želijo le dostojanstva in ekonomske neodvisnosti
Dodatek ZDUS
Zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva nam grozi, da sistema zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ne bosta več vzdržna. Država že zdaj za pokojnine na leto nameni okrog milijardo evrov, povečujejo se tudi izdatki za zdravstvo, vse več upokojencev pa živi pod pragom revščine, zato je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) konec junija na pogovor za isto mizo povabila predstavnike delodajalcev, vlade in resornih ministrstev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Slišati je bilo kar nekaj predlogov in tudi, da se moramo problemov lotiti takoj in brez odlašanja.
Muzej slovenske humanitarnosti
Naša najstarejša in najbolj množična humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije letos praznuje že 150 let delovanja. Preživel je različne sisteme in ureditve, še vedno pa temelji na univerzalnih načelih humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti. Kako pomembno poslanstvo opravlja, dokazuje iz dneva v dan, spomnimo se samo nedavne begunske krize. Le malokdo pa ve za muzej Rdečega križa, ki je v hiši na edinem Trgu Rdečega križa v Sloveniji v belokranjskem Gradcu. V tamkajšnjem kulturnem domu, kjer je bil 18. junija 1944 ustanovni zbor in so bili položeni temelji za delovanje Rdečega križa med vojno in po vojni, je urejena spominska soba, za katero skrbi Območno združenje Metlika.
-
Pomlad s svojo toplino ogreje tudi naša srca in predrami tisto najmočnejšo silo sveta – ljubezen. Bodisi nas spomni na čas, ko smo pijani od njenega opoja živeli v posebnem svetu, ali na dni, ko se je naša ljubezen prelevila v spoštovanje in navezanost na partnerja. Ljubezen je kri življenja, in temu eliksirju je posvečeno nešteto pesmi. Veliko so jih napisali tudi naši pesniki in ena je lepša od druge. » Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, / jaz sem te iskal, / mimo tebe sem šel in pogledal sem te / in sem ves vztrepetal, « je napisal...
Z Vzajemnostjo po Hrvaškem Zagorju
V soboto, ko je bilo po dolgem času lepo vreme, so se bralci Vzajemnosti v organizaciji turistične agencije Kompas, odpravili na izlet v Hrvaško Zagorje. Najprej smo se ustavili v Kumrovcu, kjer smo si ogledali muzej na prostem Staro selo in Titovo rojstno hišo. V njej so na ogled tudi fotografije pomembnih obiskovalcev, med drugimi je leta 1970 Kumrovec obiskal ameriški predsednik Nixon. Razstavljeno je celo darilo, ki ga je prinesel Titu, to je košček kamnine z Lune.
Za Hrvaško Zagorje je značilno veliko termalnih vrelcev, pred dobrimi petnajstimi leti so tako odprli Terme Jezerščica, kjer smo si ogledali vrt perunik ali irisov in se sprehodili skozi »labirint občutkov«. Potem smo nadaljevali proti Hižakovcu in se peš podali do rojstne hiše Matije Gubca (1538 – 1573), legendarnega zagorskega kmeta, ki je bil vodja slovensko-hrvaškega kmečkega upora in bil zaradi tega tudi usmrčen. Poleg skromne rojstne hiše, smo si v Gornji Stubici ob cerkvi sv. Jurija ogledali še Gubčevo lipo, ki je še edina živa priča tedanjega kmečkega upora. Sledil je še ogled muzeja Kmečkih uporov. V njegovi neposredni bližini stoji na čudoviti razgledni točki impozanten spomenik Matiju Gubcu.
150 let humanosti na Slovenskem
Letošnji teden Rdečega križa, ki je že tradicionalno od 8. do 15. maja, poteka pod sloganom »150 let humanosti na Slovenskem – povsod in za vsakogar.« V tem času se bo po celi Sloveniji po območnih združenjih Rdečega križa zvrstilo več dogodkov. Začeli so se v nedeljo, 8. maja, z okroglo mizo v Gradcu v Beli krajini, v prostorih Muzeja Rdečega križa. Pogovor o bogati zgodovinski dediščini Rdečega križa pri nas, ki ves čas temelji na sedmih načelih: na humanosti, nepristranskosti, nevtralnosti, enotnosti, prostovoljnosti in univerzalnosti, je potekal v prostorih, kjer je bil med drugo svetovno vojno 18. junija 1944 ustanovni zbor RKS.
Spremembe, ki zadevajo vse generacije
Demografske spremembe, ki jih prinaša staranje prebivalstva, so globalni pojav. Odgovori na ta vprašanja pa niso preprosti, saj zahtevajo finančne vire in širši medgeneracijski konsenz. Pri reševanju te kompleksne problematike so pomembni tudi predlogi in pobude civilne družbe, ki pa so, vsaj pri nas, kot je povedala podpredsednica Zdus Vera Pečnik, pogosto prezrti. Zveza društev upokojencev Slovenije je naša največja nevladna organizacija, ki združuje okrog 210.000 članov, kar predstavlja 40 odstotkov slovenskih upokojencev. Letos praznuje 70 let delovanja, že več kot 40 let pa je tudi članica EURAG-a, najstarejše evropske organizacije starejših. V petek in soboto je v Ljubljani gostila srečanje Generalnega sveta te organizacije in predstavnike številnih evropskih držav. Goste mednarodne konference o učinkovitosti organizacij starejših sta med drugim pozdravila tudi minister za zunanje zadeve Karel Erjavec in ljubljanski župan Zoran Jankovič.
-
Zadnja razkritja mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev o številnih posameznikih iz več držav sveta, tudi iz Slovenije, ki so skrivaj prenesli svoj denar v davčne oaze, da bi se izognili plačilu davkov, kažejo, kako država dopušča dvojna merila. Sodobni svet ima v rokah peščica bogatašev, ki si dovoli vse, na drugi strani je vse več revnih in brezpravnih. Nekdo, ki se koplje v denarju, se s pomočjo davčnih oaz izogne plačilu prispevkov za javno zdravstvo, šolstvo, za delovanje državnih ustanov, za gradnjo in vzdrževanje prometne infrastrukture in drugo, jih pa plačujejo navadni državljani, ki temu ne morejo ubežati. Njim zaradi nekaj sto evrov dolga jemljejo celo stanovanje, v katerem živijo. Finančna uprava očitno velikih rib ne more ali noče odkriti.
Z otvoritve oskrbovanih stanovanj na Škofljici
V mirnem in lepem okolju na Škofljici, v neposredni bližini Doma starejših, zdravstvenega doma in lekarne je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja zgradil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji, ki so jih slovesno predali svojemu namenu minuli petek, 8. aprila.
V treh etažah je 10 stanovanj, površine 38 – 42 kvadratnih metrov, 15 stanovanj, površine 50 – 52 kvadratnih metrov in 5 stanovanj, površine 58 – 69 kvadratnih metrov. Stanovanja so namenjena starejšim od 65 let, ki jim zdravstveno stanje omogoča samostojno bivanje. Prilagojena so gibalno oviranim osebam, opremljeni sta le kuhinja in kopalnica, ostale prostore si stanovalci lahko opremijo po svojem okusu. Za stavbo so uredili tudi prijeten park s klopmi, zeliščnimi gredicami in fitnes napravami. Bližina doma starejših občanov omogoča uporabo njihovih storitev, na voljo je tudi klic v sili 24 ur na dan. Najemnina znaša od 257 do 470 evrov mesečno, poleg najemnine je treba plačati še redne stroške. Večina oskrbovanih stanovanj na Škofljici je že oddanih, sicer pa Nepremičninski sklad gradi najemna oskrbovana stanovanja še v Brežicah in Izoli.
-
Pravijo, da se naš planet vrti vse hitreje. Nekaj bo že na tem, saj se tudi spreminja vse hitreje. Z globalizacijo pa postaja tudi manjši, razlike v prehranjevanju, oblačenju in tudi nekaterih drugih navadah se zmanjšujejo. S sodobnim transportom in komunikacijami so se zmanjšale tudi razdalje. Še najbolj zaprte so tradicionalistične družbe, kjer ima še vedno močno vlogo vera. Zadnji pritisk beguncev na Evropo je posledica trka več različnih interesov – od političnih, ekonomskih do verskih.
Sociolog dr. Marjan Smrke pravi, da globalizacija prinaša dve anomaliji: staranje prebivalstva v zahodnem svetu in presežek mladega prebivalstva v nerazvitem svetu, kjer se je zmanjšala smrtnost, rodnost pa je ostala na visoki ravni, kar 40 odstotkov prebivalstva je tam starega do 30 let. Demografske rasti prebivalstva se ne da ustaviti in pritisk teh ljudi na razviti svet bo vse večji. Smrke pravi, da je strah do drugačnosti naraven, več ko vemo o drugih, manj je strahu.