Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Vzajemnost povezuje

    januar '17

    Ko so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja po Evropi dogajale velike družbene in politične spremembe (razpad Sovjetske zveze, kasneje tudi Jugoslavije, padec Berlinskega zidu), so bili še posebej ljudje v socialističnih državah v velikem pričakovanju boljšega življenja. Tudi Slovenci smo imeli do novonastale države in sistema velika pričakovanja. Mladi takrat nismo razmišljali o tujini, ponosni na svojo mlado domovino smo želeli delati doma. Prepričani smo bili, da bomo uspešna država.

    Kam smo zabredli, je do konca razkrila velika gospodarska in finančna kriza. Pokazalo se je, da pregovorni poštenost in delavnost le nista tipični slovenski lastnosti. Zaradi pogoltnosti in slabega vodenja ekonomskih in političnih elit smo za vedno izgubili številna uspešna podjetja. Individualizem je dobil zagon na vseh področjih, osebna svoboda je postala najvišja vrednota. Vsak naj bi poskrbel le za svoje interese in zase, skrb za skupnost je postala odveč. Ameriški model, ki temelji na individualizmu, ne na skupnosti, se je razpasel po vsem svetu. Kriza pa je pokazala, da jih brez skupnosti in solidarnosti veliko ne bi preživelo. Na robu družbe se najprej znajdejo otroci, bolni in starejši. Odnos do teh skupin kaže, kakšna družba smo. Koliko socialne države v resnici premoremo in koliko smo med seboj povezani.

  • Janez Sušnik postal predsednik Zdus

    15. december 2016

    Na današnjem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) v Ljubljani je bil na nadomestnih volitvah, potem ko je poleti zaradi zdravstvenih razlogov odstopil Anton Donko, izvoljen dosedanji začasni predsednik Janez Sušnik. Največjo nevladno organizacijo, ki šteje okrog 210.000 članov, bo vodil do leta 2019, ko se izteče preostalo mandatno obdobje. Za mesto predsednika Zdus se je potegoval še predsednik ljubljanske mestne zveze upokojencev Marjan Sedmak, vendar njegova kandidatura ni bila odobrena, ker je statutarna-kadrovska komisija ugotovila, da njegovo matično društvo Koseze ni plačevalo članarine.

  • Največ nasilja je med štirimi stenami

    december '16

    Nasilje nad starejšimi je obsežen in resen problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije eden od desetih starejših ljudi vsak mesec doživlja nasilje, najpogosteje pa se dogaja v domačem okolju, povzročajo ga njegovi bližnji – zakonci oziroma partnerji, otroci, vnuki, neredko pa tudi zdravstveni in drugi strokovni delavci, ki opravljajo nego in oskrbo na domu ali v ustanovah. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da zaradi nasilja v Sloveniji trpi 60.000 starejših ljudi. Večina tega nasilja pa ostaja skrita. Lani je policija obravnavala le 137 prijav nasilja v družini, kjer so bile žrtve starejše od 60 let.

  • Najraje je na vrtu in med rožami

    Dobro počutjedecember '16

    ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

    Naša naročnica Vitoslava Sarkić iz Ljubljane je od nekdaj rada delala na vrtu in skrbela za rože, zdaj je že 15 let upokojena in ima za ta konjiček še več časa. Veliko ji pomeni tudi družina, ponosna je na sinova, snaho in obe vnukinji in tudi njim z veseljem nameni svoj čas. Prvič se je prijavila na stilsko preobrazbo in bila izbrana, vendar domačim tega ni povedala, želela jih je presenetiti.

    67-letna Vitoslava je bila dolga leta zaposlena v finančnem knjigovodstvu Turistične agencije Kompas, po razpadu Jugoslavije in spremembah v podjetju je pristala na zavodu za zaposlovanje, vendar se ni predala malodušju. Dalj časa je iskala novo službo in jo na koncu našla na ministrstvu za notranje zadeve kot snažilka. Po petih letih, ko je izpolnila pogoje, se je upokojila. V tem času ji je hudo zbolel mož in umrl za rakom. Tudi zaradi tega se je družina še bolj povezala. Z obema sinovoma se lepo razume. »Za dobre odnose z mladimi je pomembno, da se ne vtikaš v njihovo življenje, si pa na voljo, če te potrebujejo,« pravi.

  • Upokojenci bodo zaostrili svoje zahteve

    december '16

    Kaj je bolje: zasebno ali javno? Ko govorimo o zdravstvu, lekarniški, pogrebni in pokopališki dejavnosti, bi morali vprašati državljane, kaj potrebujejo. Prav gotovo si ne želijo, da bi nekdo služil na njihov račun, pomembno pa je, da dobijo dobro storitev, zato potrebujemo zakonodajo, ki bo omogočila, da bodo te storitve javne. Dogaja pa se ravno nasprotno. Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, ki mu jih je veliko nasprotovalo, od lokalnih skupnosti, Zveze društev upokojencev Slovenije do državnega sveta, ker to dejavnost spreminja iz javne v tržno, je bil kljub temu sprejet. Vse kaže, da gre po tej poti tudi zakon o lekarniški dejavnosti, ki je nastajal v majhni skupini pripravljavcev, ki so več ali manj gluhi za številne pripombe. Skupno obema zakonoma je, da so v ospredju le parcialni interesi nekaterih, ki želijo v tej dejavnosti dobro služiti, in ne potrebe državljanov.

  • Kako v poplavi informacij izbrati prave

    Dobro počutjenovember '16

    Ob prvih težavah z zdravjem po navadi še ne poiščemo zdravnika, poskušamo si pomagati sami in takrat brskamo za nasveti. Pa tudi kadar smo pri zdravniku, nam ne uspe vedno zastaviti vseh vprašanj, saj so ambulante prepolne in zdravniki imajo vse manj časa za pogovor. Internet sicer ponuja veliko informacij, toda vse niso verodostojne. Vse večja je tudi ponudba zdravil, ki jih lahko izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta, toda tudi ta zdravila in prehranska dopolnila, ki so marketinško močno podprta, niso brez stranskih učinkov in pasti. Da bi bralcem pomagali do pravih zdravstvenih informacij, naslednji mesec uvajamo novo telefonsko svetovanje, ki ga bo enkrat na mesec, in sicer ob ponedeljkih popoldne med 16. in 18. uro, imela prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka, ki že 37 let dela na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča.

  • Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

    november '16

    Vsem, ki revije Vzajemnost še ne poznate, bi vam jo rada predstavila, saj je že 42 let priljubljeno branje starejših. Prebira jo skoraj 30.000 naročnikov po vsej Sloveniji pa tudi nekaj rojakov po svetu. Ker je ne morete najti v prosti prodaji, prejemajo jo le naročniki, prinaša pa veliko koristnih in zanimivih informacij z različnih področij življenja, ki zadevajo ljudi v zrelih letih, vas vabim, da jo spoznate. Naročniki imajo tudi vrsto ugodnosti.

    V eni najcenejših in hkrati najbogatejših slovenskih revij sledimo spremembam in izzivom tretjega življenjskega obdobja. Vzajemnost vsak mesec prinaša različne teme, med drugim tudi prispevke o novostih in spremembah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstva in sociale ter praktične spodbude, kaj storiti, da bi bilo na jesen življenja lažje in lepše. Našli boste veliko nasvetov za boljše zdravje, zdravo prehrano in gibanje, kuharskih in vrtnarskih nasvetov, idej za prenovo stanovanja in ročna dela, reportaž,...

  • Nikoli ji ni dolgčas

    Dobro počutjenovember '16

    ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

    Joži Zaplotnik iz Naklega je k prijavi za stilsko preobrazbo pritegnil novi videz naše naročnice iz Kamnika, ki smo jo predstavili v septembrski Vzajemnosti. Še posebej ji je bilo všeč, kako lepo je bila naličena. Vesela je bila, ko smo jo poklicali, saj česa takšnega še nikoli ni preizkusila.

    Gospa Joži je upokojena že 24 let in dobršen del tega obdobja je tudi naročnica Vzajemnosti. Revija ji je zelo všeč, prebere jo od začetka do konca. Zelo rada bere tudi knjige, še posebej ezoteriko. Vso delovno dobo je delala kot računovodkinja, odkar se je upokojila, pa z veseljem spoznava nove stvari. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas. Dolga leta je hodila k telovadbi, potem pa je celo vse do lani igrala odbojko. Pri Športnem društvu Naklo, kjer je trenirala in igrala, je bila najstarejša igralka. Zdaj pa enkrat tedensko obiskuje či gong v Kranju, dve leti je že tudi prostovoljka pri medgeneracijskem društvu Z roko v roki, tako enkrat tedensko obiskuje dva stanovalca Doma starejših občanov Naklo. Je njuna družabnica za pogovor in v tem času so se med njimi stkale že prave prijateljske vezi.

  • Upočasnimo življenje 

    november '16

    Ko sem začenjala novinarsko pot, nas je dolgoletni urednik časopisa opozarjal, naj ne pretiravamo, ker nas do upokojitve čaka še veliko trdega novinarskega dela. To pa je podkrepil še s podatki o zgodnji umrljivosti novinarjev zaradi stresnega načina življenja in dela. Toda časi so se v dveh desetletjih zelo spremenili, danes takšnih urednikov in šefov ni več, obstajata le priganjanje in nalaganje dodatnega dela. In vse to hitenje in pritiski, da je treba narediti še več, so se zalezli v vse pore življenja.

  • Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje

    Dobro počutjeoktober '16

    Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč opažajo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Število samomorov se je povečalo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.

    Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani jih je bilo največ v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenskega centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA opozarjajo, da predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem. Od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 11.677 ljudi (9.133 moških in 2.544 žensk). Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, po nekaterih ocenah čuti hude posledice okrog šest ljudi, kar pomeni približno 2.500 ljudi letno.

  • 1
  • …
  • 22
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • …
  • 34
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 5, maj 2025

    Št. 5, maj 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Včasih je treba biti tudi malo korajžen Predlog reforme pokojninske in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni...

    Različne možnosti zdravljenja raka prostate Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji in zahodnem svetu. Pri nas živi več kot sedemnajst tisoč moškihs to diagnozo, vsako leto jih na novo zboli...

    Zdravilna moč čebulnic Vse čebulnice, čebula, česen, por, drobnjak in čemaž, so hrana, ki preprečuje strjevanje krvi. To so tisočletna ljudska spoznanja o njihovem zdravilnem delovanju.

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

    Starejši niso breme družbe28. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov