-
Včasih nam prija malo brezdelja, a če traja predolgo, se ne počutimo dobro. Človeka v življenju poganja ustvarjalnost, zato je tako pomembno, da imajo ljudje priložnost za ustvarjanje, pa ne le mladi, tudi starejši in drugačni ljudje – duševno prizadeti ali invalidi.
V tretjem življenjskem obdobju naj bi imeli upokojenci čas za vse tiste stvari, ki v delovni dobi niso prišle na vrsto. Tudi za razvijanje skritih talentov, kot so slikanje, pisanje ali ročno ustvarjanje. Nekateri upokojenci so še vešči rokodelskih veščin in v želji, da bi jih prenesli še na druge, je ZDUS že drugič zapored organiziral delavnico ročnih del v Hotelu Delfin v Izoli. Znanja in spretnosti 16 mojstric in mojstrov domače in umetne obrti je spremljalo in se tudi samo preizkusilo kar 54 prihodnjih mentorjev in mentoric. Tudi to je del naše dediščine, ki smo jo dolžni prenesti na mlade rodove. Morda jim pride prav, lahko pa jim služi za navdih pri njihovem ustvarjanju.
Letos višji cenzus za letni dodatek
V letošnjem letu je novost višji cenzus za letni dodatek. Prejeli ga bodo vsi upokojenci, ki prejemajo pokojnino nižjo od 750 evrov, kar pomeni, da ga bo prejelo več upokojencev kot lani, ko je bil ta cenzus 622 evrov. V letošnjem letu pa se povečuje tudi meja za pridobitev starostne pokojnine.
Ženske se letos lahko upokojijo, če imajo 58 let in 8 mesecev ter 39 let pokojninske dobe brez dokupa; 62 let in 6 mesecev ter najmanj 20 let pokojninske dobe ter 64 let in 6 mesecev ter najmanj 15 let zavarovalne dobe. Moški pa izpolnjujejo pogoje, če so stari 59 let in imajo 40 let pokojninske dobe brez dokupa, 64 let in 6 mesecev ter najmanj 20 let pokojninske dobe ter starost 65 let in vsaj 15 let zavarovalne dobe. Predčasno se lahko upokojijo ženske, ki dopolnijo 58 let in 8 mesecev in imajo 39 let pokojninske dobe, ter moški, ki dopolnijo 59 let in imajo 40 let pokojninske dobe.
-
V soboto, ko se so bralci in prijatelji Vzajemnosti podali na izlet v Zagreb in Moslavino, je bil čudovit dan.
V sončnem vremenu so si ogledali Zagreb, ki ga je slikovito in izčrpno predstavila slovenska vodička, v Zagrebu živeča Primorka Marjeta, kot tudi Moslavino, kamor smo nadaljevali pot. V vasi Šumećani so nas nadvse prijazno sprejeli na kmečki turistični kmetiji družine Kezele, kjer so nas pogostili z božanskimi moslavačkimi jedmi in domačim vinom. Razkazali so nam domačijo, njihov muzej starih predmetov in nas povabili še v klet na degustacijo vina. Poskrbeli so tudi za glasbeno presenečenje z domačo glasbeno skupino. Potem smo se odpeljali proti Čazmi, kjer smo si ogledali božično pravljico iz tisočerih lučk, ki jo je na svojem posestvu postavila družina Salaj. Na poti nazaj smo si ogledali še okrašeni Zagreb in začutili praznični utrip velikega mesta. Proti domu smo se vračali zadovoljni in z željo, da se še srečamo na podobnem izletu.
Zaživela je prenovljena spletna stran Vzajemnosti
Vse obiskovalce naše spletne strani in bralce Vzajemnosti obveščamo, da smo prenovili spletno stran. Ker bi vam radi pokazali, kakšno bogastvo najrazličnejših vsebin ponuja najstarejša slovenska revija za zrela leta, bodo do konca februarja 2015 vse vsebine odklenjene in jih bodo lahko prebirali vsi obiskovalci strani.
Od marca naprej bo spletna stran spet v celoti dostopna le naročnikom, nekaj vsebin pa bo še naprej odprtih. Vsi naročniki lahko zaprosijo za kodo, s katero bodo tudi po tem datumu Vzajemnost lahko prebirali tudi v elektronski obliki, na elektronski naslov: evzajemnost@vzajemnost.si.
S pomočjo psov sem izvedel največ
Tone Hočevar je upokojeni novinar, ki je delal za različne medije (RTV Slovenija, Tanjug, Republika, Delo) in še vedno piše za Delo, predvsem o dogajanju v Vatikanu. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bil dopisnik iz Mehike in Kube, po vrnitvi je nekaj časa vodil televizijski Dnevnik, kar 16 let pa je bil dopisnik iz Rima. Lani je od stanovskih kolegov prejel nagrado za življenjsko delo. Skoraj vse življenje ga spremljajo psi, ki so z njim potovali tudi v tujino. Dejaven je pri Ambasadorjih nasmeha, v društvu za terapijo s pomočjo živali.
-
Naša naročnica Jerneja Miklič iz Brezja pri Grosuplju je bila včasih rdečelasa, po zadnji bolezni pa je pustila rasti sive lase. Čeprav so ji domači prigovarjali, da ji pristajajo, je že nekaj časa sanjala o drugačni barvi. Zaradi želje po spremembi se je tudi prijavila na polepšanje z Vzajemnostjo.
Gospa Jerneja je močna in optimistična ženska, ki je zmagala že v treh bitkah z rakom. Prvič so ji ga odkrili po naključju, ko so jo članice društva revmatologov povabile na preventivni pregled dojk. Sledil je šok, toda gospa Jerneja se ni dala. Po operaciji je zaživela normalno življenje. Kot stranski učinek zdravljenja pa se ji je po nekaj letih pojavil rak na maternici. Po operaciji, ko so ji odstranili rodila, se je spet postavila na noge. V tem času je dobila tudi vnuke, ki jih ima neizmerno rada.
-
Po mokrem poletju se nam je z lepim vremenom odkupila vsaj jesen. Čeprav so dnevi krajši in hladnejši, je jesen čudovit letni čas, saj nam s pridelki poplača naš trud. Tudi tretje življenjsko obdobje je kot jesen - sicer ni več poskočno kot pomlad, je pa bogato z izkušnjami in znanjem, ki lahko koristi mlajšim generacijam. Nedavni Festival za tretje življenjsko obdobje je bil spet praznik ustvarjalnosti, veselega razpoloženja in druženja med generacijami. Starejši so pokazali, kaj vse znajo in zmorejo, zato niso in ne želijo biti breme družbe. Toliko petja, plesa in telovadbe na enem mestu, kot ga je bilo v Cankarjevem domu, bi le stežka še kje našli. Seveda so starejši opozorili tudi na manj svetle plati staranja, predvsem pa na potrebo po nujnem družbenem dogovoru o spoštovanju starosti.
Vedno je sledila svojim ciljem
Le kdo na trebanjskem koncu ne pozna Majde Ivanov? Odločna in energična gospa, ki sta jo že kmalu začeli zanimati pravo in tudi politika, je prehodila zanimivo poklicno pot. Preden se je leta 2008 upokojila, je bila direktorica trebanjskega doma starejših občanov, ki ga je postavila na noge in je še med najuspešnejšimi v državi.
Gospa Majda v pokoju ne miruje, vedno pa najde čas tudi za branje časopisov in revij, med njimi pa ima posebno mesto Vzajemnost, ki jo je spremljala že na delovnem mestu, ob upokojitvi pa se je nanjo naročila. Prebere skoraj vso, najprej je na vrsti aktualna tema, pa nasveti strokovnjakov, zanimajo jo tudi zgodovinski prispevki in društveno dogajanje. Teme, ki jih je spremljala že službeno, jo zanimajo še vedno. Pa tudi ljudje se še z različnimi vprašanji obračajo nanjo.
Veljavni sistem ne spodbuja dela
Upokojeni samostojni podjetniki, ki morajo vrniti izplačane pokojnine in za nazaj poravnati prispevke iz dejavnosti, že nekaj časa bijejo plat zvona. Na okrogli mizi, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije (OZS) na 47. sejmu MOS v Celju so bili razpravljavci enotnega stališča, da je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna kategorija ter da veljavna pokojninska zakonodaja ne spodbuja dela.
Konec leta se namreč izteče prehodno obdobje, ko se morajo samostojni podjetniki odločiti bodisi za najmanj polovično zaposlitev, pri čemer bi plačevali polovične prispevke in prejemali polovično pokojnino, bodisi za prenos podjetja na drugo osebo ali za prenehanje dejavnosti. Praksa pa kaže, da se za delno upokojitev odloča le malo podjetnikov. OZS se zavzema za ustavitev postopkov (ZPIZ je namreč uvedel 658 postopkov, 99 je že izdanih odločb, 140 pa jih še čaka), za podaljšanje prehodnega obdobja za najmanj eno leto in za spremembo...
