-
Pred kratkim sem srečala znanca, ki se konec leta odpravlja v pokoj. Lahko bi se upokojil že pred leti, a se je odločil, da je zanj to še prezgodaj. »Vedno sem rad delal, škoda le, da so marsikje v kolektivih uničili dobre medsebojne odnose,« je dodal. Zadnji podatki o upokojevanju ljudi pri nas kažejo, da se sicer povečuje število tistih, ki želijo po izpolnjenih pogojih za upokojitev še naprej delati, a je še vedno veliko takih, ki v odhodu v pokoj vidijo rešitev iz slabih delovnih razmer. Slovenija spada med najstarejše družbe, pričakovana življenjska doba pri nas se namreč bolj povečuje kot v drugih razvitih državah, to pa pomeni, da bo ob enaki rodnosti in brez večjih priseljevanj primanjkovalo delovno aktivnih. V drugih razvitih državah so se na demografske spremembe hitreje odzvali, že pred letom 2000 so za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema ustanovili rezervne demografske sklade, ki jih polnijo iz različnih virov. Pri nas z njegovo ustanovitvijo še vedno odlašamo.
V znamenju praznovanja 70-letnice ZDUS
Zadnji dan festivala (F3ŽO) v petek, 30. septembra, je minil v znamenju praznovanja 70-letnice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki v 509 društvih združuje več kot 200.000 članov. Zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, je sprehod skozi čas, ki so ga upokojenska društva prehodila od leta 1946 do 2016. Predstavili so delo komisij, pokrajinske zveze društev in programe ter projekte od leta 2007 do 2016. Zbornik je uredila Nataša Petrovič.
Festival se je zaključil s slavnostno akademijo v počastitev 70-letnice delovanja ZDUS. Ob tej priložnosti so razvili prapor, slavnostna trakova pa sta pripela predsednik vlade dr. Miro Cerar in predstavnica donatorke Tovarne zdravil Krka Ljudmila Kastelec. Janez Sušnik, predsednik ZDUS, je poudaril, da so najbolj množična civilna organizacija, ki združujejo ljudi ne glede na politično, versko ali kako drugo pripadnost. Bogato dejavnost društev upokojencev so popisali tudi v zborniku, ki so ga izdali ob tem lepem jubileju. Še posebej je izpostavil projekt Starejši za starejše, ki je steber njihove humanitarne dejavnosti. Več kot 3.600 prostovoljcev po celi Sloveniji preprečujejo poglabljanje revščine in osamljenosti med starejšimi. Zavzel se je za večjo gospodarsko učinkovitost, ki bo polnila tudi pokojninsko blagajno in za zmanjšanje stroškov države ter dodal, da so pri ustvarjanju blaginje pripravljeni sodelovati tudi upokojenci.
Veliko petja, plesa in dobre volje
Drugi dan festivala (F3ŽO) je bil prav tako živahen. Zvrstilo se je več predavanj, okroglih miz in delavnic, vrvelo je od razstavljavcev, obiskovalcev in številnih nastopajočih. Predstavili so se najboljši pevci, igralci in plesalci med seniorji iz Slovenije in tujine.
Predavanje, ki ga je pripravila Vzajemnost o Možganskem fitnesu, je pritegnilo zelo veliko ljudi. Trenerka spomina Jasmina Lambergar je dala veliko napotkov za vsakdanje urjenje spomina. Na koncu so obiskovalci z njeno pomočjo uspešno opravili zahtevno nalogo - zapomnili so si deset športnih disciplin v točno določenem zaporedju.
Prvi petankarski turnir v Novem mestu
Petanka je moštvena igra, podobna balinanju, ki jo lahko igrajo vse generacije, od mladih do starih, celo invalidi in to na skoraj vseh terenih, od makadama, trave do peščene plaže. Čeprav je igra stara že več kot sto let, izvira pa iz Francije, je pri nas še marsikje ne poznajo. Prvi petankarski turnir v Novem mestu je pri piceriji Cubus minulo soboto organiziralo Društvo upokojencev Mali Slatnik v sodelovanju z Zvezo društev petank Slovenije.
V mešanih trojkah se je pomerilo 18 ekip iz cele Slovenije, od tega je bilo največ, kar 13, dolenjskih ekip, ki so tekmovale prvič. Predsednik DU Mali Slatnik Franci Dragan, ki je bil pobudnik turnirja, je poudaril, da so petanke še posebej primerna igra za upokojence, saj ne zahteva fizične pripravljenosti, igrajo pa jo lahko vsi, ki lahko držijo v roki 700 gramov težko kroglo in jo vržejo do tri metre daleč.
Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje
Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč beležijo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Porast je pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar opozarja tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani so jih največ zabeležili v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora umrlo 11.677 ljudi (9133 moških in 2.544 žensk), so pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora opozorili predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut...
Golobi pismonoše se vedno vračajo domov
Ko je Jože Pečnik iz Novega mesta pri šestih letih dobil prvi par golobov, še ni vedel, da mu bodo te ptice za vedno prirasle k srcu. Zdaj že 41 let tekmuje z golobi pismonoši in je med najstarejšimi gojitelji športnih golobov pri nas. Od leta 1974 do danes je imel več kot 10.000 golobov, vse ima vestno popisane. Trenutno jih ima v golobnjaku okrog 100, nekaj je okrasnih, večina pa je golobov pismonoš. Pred kratkim sta se dva njegova goloba, pravzaprav ženin in vnukinjin, udeležila tudi 35. olimpijade v Belgiji.
-
GREMO NA IZLET
V soboto, 1. oktobra 2016 (2 dni)
Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kopra ali Nove Gorice 15 evrov, iz Kozine 14 evrov, iz Postojne 12 evrov, iz Kranja 10 evrov (če bo najmanj 20 potnikov). Vstopi so mogoči še v Celju, Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti.
Prvi dan: odhod iz Ljubljane bo ob 6. uri zjutraj, peljali se bomo do južne obale Blatnega jezera, največjega jezera v srednji Evropi. Nadaljevali bomo s trajektom na Tihanyski polotok, od koder je čudovit pogled na jezero in okolico. Po aperitivu in bograču se bomo odpravili v vinograd na trgatev z igrami in pokušnjo mošta ter starega vina. Potem bo nekaj prostega časa za nakup spominkov in madžarskih dobrot ali za ogled opatijske cerkve. Sledita večerja v čardi z glasbo in folklorni program s cigansko poroko.
Na harmoniko igra za dobro voljo
ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO
Naša naročnica Lojzka Ocvirk iz Podgorja pri Kamniku ima poseben konjiček, zelo rada igra na harmoniko. Ne mara pa tarnanja, včasih je treba stvari sprejeti takšne, kot so, pravi, in predvsem ceniti dobro okrog nas. Pa tudi kakšno spremembo je treba kdaj narediti. Zato se je prijavila na našo preobrazbo.
Lojzkino življenje v mladosti ni bilo lahko, ko ji je bilo tri leta, so ji med vojno ubili očeta, vsi njeni so bili zaprti, potem je živela najprej pri enem, potem pri drugem stricu. Pri 15 letih se je zaposlila pri kamniškem podjetju Stol, kjer je bila tajnica v računovodstvu. Ker je podjetje propadlo, je morala pred upokojitvijo nekaj časa še na čakanje. Poročila se je zgodaj in skupaj z možem Maksom, ki je bil šofer, sta si v Podgorju zgradila hišo. V njej živijo tri generacije, poleg njiju še hčerka z družino. Lojzka je zelo vesela, da so skupaj in se dobro razumejo.
-
Včasih se nam življenje nepredvidljivo zasuka, naenkrat ne moremo početi več tega, kar imamo radi, kar nas je poganjalo, a tako kot voda tudi življenje najde novo pot. Tudi naša naročnica Maja Artenjak, ki nam je zaupala svojo življenjsko zgodbo, je zaradi hude poškodbe noge morala pozabiti na planinarjenje, najprej je bilo hudo, potem se je umirila in se še bolj povezala z naravo. Nov smisel življenja je našla v naukih priznanega zdravilca Sebastiana Kneippa, ki ga zdaj širi med starimi in mladimi ne le na Vrhniki, ampak tudi drugje po Sloveniji.
Obiskali Gorenjsko in Svete Višarje
Dva avtobusa bralcev Vzajemnosti je Kompas včeraj peljal na izlet na Gorenjsko. Najprej smo si ogledali Belopeška jezera, potem pa smo se zapeljali skozi Trbiž do Žabnice in z gondolsko žičnico na Svete Višarje, na stoletja znano romarsko pot na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo. Na vrhu se nam je ponudil čudovit razgled na dolino in bližnje vršace. Mnogi so si ogledali tudi v cerkev, kjer je na oltarju znameniti Marijin kip in prisluhnili nadškofu Uranu, ki je imel mašo v več jezikih.
Na poti nazaj grede proti domu smo se zapeljali v dolino Planice in si ogledali novi olimpijski športni center in največjo letalnico na svetu, sledil je še postanek pri jezeru Jasna v Kranjski gori in na Bledu. Kljub slabim napovedim nam je vreme ves dan dobro služilo, bilo je brez dežja in vročine. Prijeten izlet smo zaključili s skupno večerjo v Lescah.