Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Kako v poplavi informacij izbrati prave

    Dobro počutjenovember '16

    Ob prvih težavah z zdravjem po navadi še ne poiščemo zdravnika, poskušamo si pomagati sami in takrat brskamo za nasveti. Pa tudi kadar smo pri zdravniku, nam ne uspe vedno zastaviti vseh vprašanj, saj so ambulante prepolne in zdravniki imajo vse manj časa za pogovor. Internet sicer ponuja veliko informacij, toda vse niso verodostojne. Vse večja je tudi ponudba zdravil, ki jih lahko izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah brez recepta, toda tudi ta zdravila in prehranska dopolnila, ki so marketinško močno podprta, niso brez stranskih učinkov in pasti. Da bi bralcem pomagali do pravih zdravstvenih informacij, naslednji mesec uvajamo novo telefonsko svetovanje, ki ga bo enkrat na mesec, in sicer ob ponedeljkih popoldne med 16. in 18. uro, imela prim. Tatjana Erjavec, zdravnica internistka, ki že 37 let dela na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo Soča.

  • Spoštovane bralke, spoštovani bralci!

    november '16

    Vsem, ki revije Vzajemnost še ne poznate, bi vam jo rada predstavila, saj je že 42 let priljubljeno branje starejših. Prebira jo skoraj 30.000 naročnikov po vsej Sloveniji pa tudi nekaj rojakov po svetu. Ker je ne morete najti v prosti prodaji, prejemajo jo le naročniki, prinaša pa veliko koristnih in zanimivih informacij z različnih področij življenja, ki zadevajo ljudi v zrelih letih, vas vabim, da jo spoznate. Naročniki imajo tudi vrsto ugodnosti.

    V eni najcenejših in hkrati najbogatejših slovenskih revij sledimo spremembam in izzivom tretjega življenjskega obdobja. Vzajemnost vsak mesec prinaša različne teme, med drugim tudi prispevke o novostih in spremembah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o pravicah iz zdravstva in sociale ter praktične spodbude, kaj storiti, da bi bilo na jesen življenja lažje in lepše. Našli boste veliko nasvetov za boljše zdravje, zdravo prehrano in gibanje, kuharskih in vrtnarskih nasvetov, idej za prenovo stanovanja in ročna dela, reportaž,...

  • Nikoli ji ni dolgčas

    Dobro počutjenovember '16

    ŠE LEPŠE Z VZAJEMNOSTJO

    Joži Zaplotnik iz Naklega je k prijavi za stilsko preobrazbo pritegnil novi videz naše naročnice iz Kamnika, ki smo jo predstavili v septembrski Vzajemnosti. Še posebej ji je bilo všeč, kako lepo je bila naličena. Vesela je bila, ko smo jo poklicali, saj česa takšnega še nikoli ni preizkusila.

    Gospa Joži je upokojena že 24 let in dobršen del tega obdobja je tudi naročnica Vzajemnosti. Revija ji je zelo všeč, prebere jo od začetka do konca. Zelo rada bere tudi knjige, še posebej ezoteriko. Vso delovno dobo je delala kot računovodkinja, odkar se je upokojila, pa z veseljem spoznava nove stvari. Pravi, da ji ni nikoli dolgčas. Dolga leta je hodila k telovadbi, potem pa je celo vse do lani igrala odbojko. Pri Športnem društvu Naklo, kjer je trenirala in igrala, je bila najstarejša igralka. Zdaj pa enkrat tedensko obiskuje či gong v Kranju, dve leti je že tudi prostovoljka pri medgeneracijskem društvu Z roko v roki, tako enkrat tedensko obiskuje dva stanovalca Doma starejših občanov Naklo. Je njuna družabnica za pogovor in v tem času so se med njimi stkale že prave prijateljske vezi.

  • Upočasnimo življenje 

    november '16

    Ko sem začenjala novinarsko pot, nas je dolgoletni urednik časopisa opozarjal, naj ne pretiravamo, ker nas do upokojitve čaka še veliko trdega novinarskega dela. To pa je podkrepil še s podatki o zgodnji umrljivosti novinarjev zaradi stresnega načina življenja in dela. Toda časi so se v dveh desetletjih zelo spremenili, danes takšnih urednikov in šefov ni več, obstajata le priganjanje in nalaganje dodatnega dela. In vse to hitenje in pritiski, da je treba narediti še več, so se zalezli v vse pore življenja.

  • Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje

    Dobro počutjeoktober '16

    Slovenija še vedno spada med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč opažajo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Število samomorov se je povečalo pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar je opozarjalo tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora.

    Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani jih je bilo največ v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenskega centra za raziskovanje samomora z Inštituta Andrej Marušič, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA opozarjajo, da predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem. Od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 11.677 ljudi (9.133 moških in 2.544 žensk). Vsak samomor ali poskus samomora se odraža na večjem številu posameznikov, po nekaterih ocenah čuti hude posledice okrog šest ljudi, kar pomeni približno 2.500 ljudi letno.

  • Proti starostnim predsodkom

    oktober '16

    Pred kratkim sem srečala znanca, ki se konec leta odpravlja v pokoj. Lahko bi se upokojil že pred leti, a se je odločil, da je zanj to še prezgodaj. »Vedno sem rad delal, škoda le, da so marsikje v kolektivih uničili dobre medsebojne odnose,« je dodal. Zadnji podatki o upokojevanju ljudi pri nas kažejo, da se sicer povečuje število tistih, ki želijo po izpolnjenih pogojih za upokojitev še naprej delati, a je še vedno veliko takih, ki v odhodu v pokoj vidijo rešitev iz slabih delovnih razmer. Slovenija spada med najstarejše družbe, pričakovana življenjska doba pri nas se namreč bolj povečuje kot v drugih razvitih državah, to pa pomeni, da bo ob enaki rodnosti in brez večjih priseljevanj primanjkovalo delovno aktivnih. V drugih razvitih državah so se na demografske spremembe hitreje odzvali, že pred letom 2000 so za dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema ustanovili rezervne demografske sklade, ki jih polnijo iz različnih virov. Pri nas z njegovo ustanovitvijo še vedno odlašamo.

  • V znamenju praznovanja 70-letnice ZDUS

    2. oktober 2016

    Zadnji dan festivala (F3ŽO) v petek, 30. septembra, je minil v znamenju praznovanja 70-letnice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki v 509 društvih združuje več kot 200.000 članov. Zbornik, ki so ga izdali ob tej priložnosti, je sprehod skozi čas, ki so ga upokojenska društva prehodila od leta 1946 do 2016. Predstavili so delo komisij, pokrajinske zveze društev in programe ter projekte od leta 2007 do 2016. Zbornik je uredila Nataša Petrovič.

    Festival se je zaključil s slavnostno akademijo v počastitev 70-letnice delovanja ZDUS. Ob tej priložnosti so razvili prapor, slavnostna trakova pa sta pripela predsednik vlade dr. Miro Cerar in predstavnica donatorke Tovarne zdravil Krka Ljudmila Kastelec. Janez Sušnik, predsednik ZDUS, je poudaril, da so najbolj množična civilna organizacija, ki združujejo ljudi ne glede na politično, versko ali kako drugo pripadnost. Bogato dejavnost društev upokojencev so popisali tudi v zborniku, ki so ga izdali ob tem lepem jubileju. Še posebej je izpostavil projekt Starejši za starejše, ki je steber njihove humanitarne dejavnosti. Več kot 3.600 prostovoljcev po celi Sloveniji preprečujejo poglabljanje revščine in osamljenosti med starejšimi. Zavzel se je za večjo gospodarsko učinkovitost, ki bo polnila tudi pokojninsko blagajno in za zmanjšanje stroškov države ter dodal, da so pri ustvarjanju blaginje pripravljeni sodelovati tudi upokojenci.

  • Veliko petja, plesa in dobre volje

    29. september 2016

    Drugi dan festivala (F3ŽO) je bil prav tako živahen. Zvrstilo se je več predavanj, okroglih miz in delavnic, vrvelo je od razstavljavcev, obiskovalcev in številnih nastopajočih. Predstavili so se najboljši pevci, igralci in plesalci med seniorji iz Slovenije in tujine.

    Predavanje, ki ga je pripravila Vzajemnost o Možganskem fitnesu, je pritegnilo zelo veliko ljudi. Trenerka spomina Jasmina Lambergar je dala veliko napotkov za vsakdanje urjenje spomina. Na koncu so obiskovalci z njeno pomočjo uspešno opravili zahtevno nalogo - zapomnili so si deset športnih disciplin v točno določenem zaporedju.

  • Prvi petankarski turnir v Novem mestu

    19. september 2016

    Petanka je moštvena igra, podobna balinanju, ki jo lahko igrajo vse generacije, od mladih do starih, celo invalidi in to na skoraj vseh terenih, od makadama, trave do peščene plaže. Čeprav je igra stara že več kot sto let, izvira pa iz Francije, je pri nas še marsikje ne poznajo. Prvi petankarski turnir v Novem mestu je pri piceriji Cubus minulo soboto organiziralo Društvo upokojencev Mali Slatnik v sodelovanju z Zvezo društev petank Slovenije.

    V mešanih trojkah se je pomerilo 18 ekip iz cele Slovenije, od tega je bilo največ, kar 13, dolenjskih ekip, ki so tekmovale prvič. Predsednik DU Mali Slatnik Franci Dragan, ki je bil pobudnik turnirja, je poudaril, da so petanke še posebej primerna igra za upokojence, saj ne zahteva fizične pripravljenosti, igrajo pa jo lahko vsi, ki lahko držijo v roki 700 gramov težko kroglo in jo vržejo do tri metre daleč.

  • Pogovor o samomoru, skrb in povezovanje

    8. september 2016

    Slovenija še vedno sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, čeprav se je stanje nekoliko izboljšalo, od leta 1999 namreč beležijo upad samomora pri obeh spolih in skoraj pri vseh starostnih skupinah. Porast je pri ženskah, starih od 20 do 39 let, in med moškimi, starejšimi od 70 let. Samomor je oblika smrti, ki jo lahko preprečimo s pogovorom, povezanostjo in skrbjo, na kar opozarja tudi letošnje geslo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga obeležujemo 10. septembra.

    Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 425 ljudi (333 moških in 92 žensk). Opazne so razlike med regijami, več samomorov je na vzhodu države, lani so jih največ zabeležili v koroški regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski. Samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, od leta 1999 do 2015 je zaradi samomora umrlo 11.677 ljudi (9133 moških in 2.544 žensk), so pred svetovnim dnevom preprečevanja samomora opozorili predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut...

  • 1
  • …
  • 23
  • 24
  • 25
  • 26
  • 27
  • …
  • 34
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 9, september 2025

    Št. 9, september 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Zgodovinar, ki je prepričan antifašist Akademik dr. Jože Pirjevec je najbolj poznan kot strokovnjak za zgodovino Balkana in mednarodnih odnosov socialistične Jugoslavije. Napisal je več kot dvesto...

    O skrbništvu za odrasle odloča sodišče Mnogi svojci se težko odločijo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, saj to pomeni odvzem opravilne sposobnosti za določena ali vsa opravila – odvisno od...

    Hormoni vplivajo na počutje in zdravje Večina ljudi je prepričanih, da so hormoni pomembni samo v mladosti, ko botrujejo nenavadnemu ravnanju in obnašanju mladostnikov. A ni tako! Hormoni so pomembni od...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

    Razigrano, pisano in veselo29. september 2023

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Kdaj je ugodnejša upokojitev - letos ali prihodnje leto?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov