SPREMEMBE V VEČSTANOVANJSKI STAVBI

Bralka je lastnica stanovanja v starejši stavbi, v katero se je vselilo nekaj novih stanovalcev, ki si zelo želijo, da bi imela stavba svoje dvigalo. Radi bi tudi popravili fasado in streho, spremenili sistem ogrevanja in podobno. Bralka je s sedanjim stanjem zadovoljna in se boji, koliko bo stala tako obsežna prenova.

Opisane spremembe in popravila res utegnejo povzročiti velike stroške. V večstanovanjskih objektih so mogoči dogovori o tako velikih spremembah le takrat, ko se z njimi strinja več kot tri četrtine etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Izračunajo se tako, da se praviloma upošteva razmerje med celotno stavbo in velikostjo posameznega stanovanja. Za postopek odločanja o posameznem posegu v stavbo se uporabljajo deleži, kot so vpisani v zemljiški knjigi.

ZLORABA BANČNE KARTICE

Bralka je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po večdnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti. Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostanka tožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

DEDOVANJE MED SOROJENCI

Bralka pričakuje, da bo dedovala skupaj s sestro in bratom. Pogovarjali so se, da bi si hišo razdelili tako, da bi vsak dobil eno tretjino, oziroma bi se dogovorili, da vsak lahko uporablja vse, če pa to ne bo šlo, pa bi kasneje hišo prodali in si razdelili kupnino. Zanima jo, ali je tak dogovor mogoče skleniti na zapuščinski obravnavi ali pa morajo glede tega k notarju.

V okviru zapuščinskega postopka je mogoče skleniti tako imenovani dedni dogovor. Sodelovanje notarja ni potrebno, ker se dedni dogovor sklene na sodišču.

REZERVNI SKLAD ZA GARAŽO

Bralka je lastnica stanovanja v eni stavbi in lastnica garaže v drugi stavbi. Do nedavnega ji za garažo ni bilo treba plačevati v rezervni sklad, nato pa se je to spremenilo. Bralko zanima, ali je dolžna plačevati v rezervni sklad in kako se to sploh določi. Pri tem pojasnjuje, da do svoje garaže pristopa po posebnem koridorju v podzemnem nivoju, tako da sploh ne uporablja drugih prostorov tega bloka.

Odgovor na bralkino vprašanje je odvisen od več dejavnikov. Prvi dejavnik je starost stavbe, drugi dejavnik pa, kakšen je sklep večine etažnih lastnikov glede načrta vzdrževanja in rezervnega sklada. Le dejstvo, da bralka do garaže dostopa po podzemnem hodniku, tako da ne uporablja stanovanjskega dela stavbe, pri tem ni pravno relevantno, ker je obveznost plačila v rezervni sklad vezana na lastništvo etažnega dela, torej ne na uporabo stavbe kot celote.

 PLAČILO STROŠKOV SERVISA KLIMATSKE NAPRAVE

Bralca pišeta, da sta pred več kot petimi leti kupila klimatsko napravo, ki pa jo je bilo treba že večkrat popravljati. Klimatska naprava se je tudi letos pokvarila in ponovno sta jo peljala na servis. S servisa so ju obvestili, da je naprava popravljena, vendar zahtevajo, da pred ponovno montažo plačata za popravilo. 

Bralca sta v tem primeru potrošnika, kar pomeni, da imata glede uveljavljanja napak na napravi več možnosti, kot bi jih imela, če bi bila na primer poslovna subjekta. Potrošnik ima namreč možnost, da pri tovrstni napravi uveljavlja tako pravice iz naslova odgovornosti za stvarne napake kot tudi pravice iz naslova garancije za brezhibno delovanje tehnične naprave.

VGRADNJA DVIGALA V BLOKU

Bralka je lastnica stanovanja v večstanovanjskem bloku, ki je bil zgrajen pred petdesetimi leti in nima dvigala. Na zboru stanovalcev je večina odločila, da začne zbirati podpise podpore za gradnjo dvigala, nekateri pa temu zelo nasprotujejo, saj utegne biti dvigalo precej drago. Bralko zanima, ali lahko večina odloči, da se dvigalo gradi in kako je s stroški gradnje.

Gradnja dvigala je dokaj zahtevana naloga. Najprej je namreč treba preveriti, ali se dvigalo sploh lahko zgradi, hkrati pa tudi, ali ima gradnja zadostno podporo pri lastnikih večstanovanjske stavbe.

UREJANJE LASTNIŠTVA ZEMLJIŠČA

Bralec je pred nekaj več kot štiridesetimi leti kupil parcelo od takratnega stanovanjskega sklada. Med kupljenim zemljiščem in ograjo je bil še pas zemljišča, ki je imel drugačno parcelno številko in ni bil vključen v tedanjo pogodbo. Prodajalec je takrat bralcu dejal, da lahko vseeno uporablja zemljišče, saj do njega ni drugega dostopa kot čez parcelo, ki jo je kupil. Bralec od tedaj zemljišče obdeluje in vzdržuje. Zdaj je kot lastnica zemljišča vpisana občina. Bralec se je skušal dogovoriti, da naj ga prepiše nanj, vendar občina na to ne pristane in je pripravljena zemljišče le prodati.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.

OTROCI LOČENIH STARŠEV

Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.

Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.

Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.

SKUPNO PREMOŽENJE – SKUPNI DOLGOVI?

Bralka in mož sta v času trajanja zakonske zveze skupaj zgradila hišo, v kateri živita. Bralka je zelo zadolžena in upniki grozijo, da bodo zahtevali prodajo hiše. Bralko skrbi, ali res lahko pride do tega, čeprav je kot lastnik vpisan le mož, saj je bil on tisti, ki je pred leti najel posojilo za gradnjo.

Na pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja zakoncev praviloma ne vpliva okoliščina, kdo je formalno najel posojilo in na koga je nepremičnina formalno vpisana v zemljiški knjigi. Bistveno je, ali je bilo posojilo odplačano iz skupnega ali posebnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga ustvarita zakonca v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga je imel zakonec že pred poroko, ali premoženje, ki ga dobi sicer med zakonsko zvezo, vendar ne izvira iz njegovega dela. Tipičen primer takšnega posebnega premoženja je na primer dediščina, ki jo prejme zakonec v času trajanja zakonske zveze.