Zaradi dobre odzivnosti na Svit, presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki, zdravniki rešijo življenje vsaj 300 ljudem na leto. Podoben program bi potrebovali tudi za odkrivanje okužbe z bakterijo  H. pylori, ki povzroča raka želodca, po smrtnosti na tretjem mestu med raki na svetu. V Sloveniji zaradi njega zboli več kot 470 bolnikov na leto.

Bolniki običajno zelo pozno dobijo diagnozo, saj niso pozorni na začetne simptome raka na želodcu. Ti so večinoma blagi in pogosto spominjajo na druga želodčna obolenja, kot so želodčna razjeda, vnetje ali odziv na določeno hrano. Najpogosteje obolevajo ljudje po 60 letu starosti, dejavniki, ki vplivajo na njegov nastanek pa so uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. 

»V medijih je preveč slabih objav glede starosti in razmer v domovih starejših občanov, medtem ko so dobre, pozitivne zgodbe običajno prezrte. To vzbuja v ljudeh, predvsem starih in pomoči potrebnih ter njihovih svojcih, strah in nezaupanje na zalogo. In je napačen način za reševanje težav, ki bi jih morali država in institucija, če se zgodi napaka, reševati takoj in na mestu,« trdi Ana Petrič, direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Širša javnost jo je bolje spoznala poleti zaradi odmevnega projekta Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Vendar je to le eden izmed projektov, ki si jih ta energična, vedoželjna, predvsem pa topla in zelo pozitivna ženska zamisli in jih tudi uresniči. Pravi, da družba potrebuje pozitivne zgodbe tudi zato, da nas in druge motivirajo in nam vlivajo upanje. 

Grobovi so izpostavljeni vremenskim pojavom in različni umazaniji, in če jih redno ne vzdržujemo, nastanejo poškodbe na nagrobniku. Kamnoseki zato priporočajo, da vsaj trikrat ali štirikrat letno očistimo površino kamna, da odstranimo blato, ptičje iztrebke, ostanke peska …

Odpadlo listje, sploh mokro, na kamnu pušča madeže, zato ga je dobro sproti odstranjevati. Na nov nagrobnik nanesemo impregnacijsko zaščitno sredstvo. To bo preprečilo vdor umazanije v kamen in tudi čiščenje bo lažje. Vsakih pet let nagrobnik temeljito očistimo in ponovno nanesemo sloj impregnacije.

Po nekaterih podatkih kronično bolečino trpi najmanj 23 odstotkov Slovencev, pri starejših od 60 let že vsak tretji toži nad kroničnimi bolečinami. Kot je gibanje izrednega pomena za krepitev zdravja, je učinkovito tudi pri premagovanju kroničnih bolečin. Te lažje premagujejo s pomočjo posebej prilagojenih vaj pod strokovnim vodstvom fizioterapevtov, zatrjujejo pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

Kronična bolečina zmanjšuje ali celo onemogoča opravljanje vsakdanjih dejavnosti bolj kot katerokoli drugo zdravstveno stanje. Povezana je lahko s široko paleto stanj, vključno z bolečino v vratnem in prsnem delu hrbtenice, bolečino v ramenih, glavobolom, rakom, fibromialgijo, revmatoidnim artritisom in tudi osteoartritisom. Najpogostejše pa so bolečine v križu.

Nagrade za film Alzheimer Café

Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljši študijski film kratki dokumentarni film Alzheimer Café režiserja Martina Drakslerja. Govori o Ivanu in Jožici, ki sta se po 70 letih skupnega življenja preselila v dom za starejše občane. Kljub vsem starostnim oviram nadaljujeta skupno življenje v novem okolju doma. Spomini bledijo, ljubezen ostaja.

Poleg vesne so ustvarjalci filma (režiser in scenarist Martin Draksler, direktor fotografije Timon Hozo, montažerka Vida Ajdnik, oblikovalec zvoka Tristan Peloz in snemalec zvoka Igor Iskra) v Portorožu prejeli še posebno omembo izobraževalnega programa Ostrenje pogleda, ki ga izvaja Društvo za širjenje filmske kulture KINO! V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je »Alzheimer Café ganljiv premislek o življenju in minljivosti, ki s spoštovanjem in igrivostjo v ospredje postavlja intimo vsakdana para v domu za ostarele«.