Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo od 18. do 29. marca 2019 izvajal raziskavo o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialističnih ambulantah v  zdravstvenih domovih, splošnih bolnišnicah, obeh univerzitetnih kliničnih centrih in pri zdravnikih s koncesijo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale prepoznavanju težav in posledično pri izboljšanju našega zdravstvenega sistema.

V raziskavi lahko sodelujejo vsi pacienti, ki bodo v tem času obiskali zdravnika specialista s področja kirurgije, gastroenterologije, otorinolaringologije, diabetologije, endokrinologije in presnovnih bolezni, dermatovenerologije in  pulmologije (samo v zdravstvenih domovih) in bodo po obravnavi prejeli pisemsko ovojnico z vabilom za sodelovanje.  V raziskavi  Moja izkušnja, naše zdravstvo sodelujete tako, da izpolnite spletno ali papirno verzijo vprašalnika. Za dostop do spletnega vprašalnika boste prejeli unikatno geslo.

Dober spanec je ključen del zdravega življenjskega sloga. Med spanjem se spočijemo, naši možgani pa se “odklopijo” od čutnih zaznav. Posamezniki, ki spijo celo noč brez prekinitev, so manj izpostavljeni tveganjem za visok krvni pritisk, sladkorno ali druge kronične bolezni.

Po drugi strani pa pomanjkanje spanja povzroča slabo počutje in vodi do motenj v koncentraciji, pozornosti in spominu. Neposredno lahko pomanjkanje spanja povzroči spremembe v imunskem odzivu in aktivira stresni odziv. Pomanjkanje spanca in motnje v spanju so povezane tudi z nevrološkimi obolenji, npr. z možgansko kapjo, alzheimerjevo boleznijo, epilepsijo in glavoboli. Zato je slogan letošnjega svetovnega dneva spanja (15. marec): zdravo spanje, zdravo staranje (Healthy Sleep, Healthy Aging).

Po vsem svetu danes obeležujejo dan pravic potrošnikov. Letos je posvečen pametnim napravam, ki nam olajšujejo življenje, a lahko hkrati predstavljajo veliko grožnjo. Danes bodo predstavniki Evropskega potrošniškega centra (EPC)  ves dan v nakupovalnem središču v Celju informirali in  osveščali potrošnike o njihovih pravicah. 

Številne naprave v našem življenju so res vse bolj pametne, kar pa ne velja tudi za njihovo varnost. "Dandanes se potrošniki pogosto ne zavedajo, da so naprave - od pametnih telefonov do merilnikov srčnega utripa, sijalk, igrač, določenih aplikacij, glasovno aktiviranih pomočnikov do pametnih televizorjev in številnih drugih izdelkov - povezane s spletom," opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Sedma sezona vedno bolj priljubljene kulinarične prireditve Odprta kuhna se bo začela 22. marca  ob 10. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Na približno petdesetih stojnicah bodo vsak sončni petek kuharski mojstri pripravljali jedi iz najrazličnejših kuhinj sveta in jih, skupaj z različnimi pijačami ponujali na več kot 50 stojnicah. Na voljo bodo jedi za ljubitelje mesa, rib, zelenjave in sladic.

Občasno  (ob sobotah) bo Odprta kuhinja gostovala še v drugih krajih: v Celju (30. marca), na Ptuju (20. aprila), v Novi Gorici (24. aprila) in  v Kopru (15. junija). Prvič  bo zadišalo po različnih jedeh Odprte kuhinje še v Novem mestu - 13. aprila.

 Svetovni dan ledvic, ki je danes, je namenjen ozaveščanju o vse večjih obremenitvah, ki jih povzroča kronična ledvična bolezen. Pri tem gre tako za socialne stiske bolnikov kot tudi naraščanje stroškov za zdravljenje te bolezni. Po Sloveniji  bodo brezplačno merili krvni tlak in testirali beljakovine v seču, ki so zgodnji znak ledvične bolezni.

Mnogo vzrokov za bolezni ledvic je mogoče preprečiti. Najbolj učinkovit način zmanjševanja negativnih posledic je preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni. V ta namen je slovenska zdravstvena stroka pripravila predlog novega modela zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo.  Večji poudarek je na  preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja (dostop do čiste vode, telesne vadbe, zdrave prehrane, zmanjšanje vnosa soli in opustitev kajenja), in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki.

Ob tednu možganov, ki poteka od 11. do 15. marca je zaživelo spletišče zdravaglava.si. Na njem vsi, ki jih zanimajo informacije o možganih in skrbi za njihovo zdravje najdejo veliko zanimivih podatkov, predvsem pa koristnih in uporabnih priporočil za skrb za zdravje možganov - tega  najzapletenejšega in morda najbolj skrivnostnega dela človeškega telesa.

Spletišče je nastalo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, ki si prizadeva v širši javnosti zbuditi navdušenje nad lastnimi možgani in za možganoslovje, da bi se tako zavedali pomembnosti možganov, njihovega zdravja in motnjah delovanja.

 Kaj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Proučevanju fenomena bolečine, ki ni vezana samo na fizični dražljaj, ampak je njen izvor lahko psihološki, sociološki ali preplet vseh, bo namenjen letošnji Teden možganov. Poimenovali so ga Na pragu bolečine. Bolečina je namreč pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer. Bolečina  ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v življenju.

V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na uničevanje gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali na novinarski konferenci predstavniki planinske zveze, policije in domačini.

Izmed 3200 poznanih rastlinskih vrst, ki rastejo na ozemlju Slovenije jih je  na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst 727 vrst, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do 1000 evrov. 

Večgeneracijski centri vabijo

Februarja sta minili dve leti, odkar sta Slovenska filantropija in ZPM Ljubljana Moste-Polje na petih lokacijah v osrednji Sloveniji vzpostavili Večgeneracijski center Skupna točka. Dva sta v Ljubljani: v Mostah in na Viču, drugi pa na Vrhniki, v Grosupljem ter Logatcu v sklopu Hiše sadežev družbe. Centre je do zdaj obiskalo že skoraj 8.500 ljudi. Zaposleni in prostovoljci pripravljajo pester program, ki je namenjen različnim starostnim skupinam, vsebine pa prilagajajo potrebam in željam uporabnikov: telovadba in joga za starejše, kuharske...