Odstirajmo skrivnosti o možganih

Ob tednu možganov, ki poteka od 11. do 15. marca je zaživelo spletišče zdravaglava.si. Na njem vsi, ki jih zanimajo informacije o možganih in skrbi za njihovo zdravje najdejo veliko zanimivih podatkov, predvsem pa koristnih in uporabnih priporočil za skrb za zdravje možganov - tega najzapletenejšega in morda najbolj skrivnostnega dela človeškega telesa.
Spletišče je nastalo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, ki si prizadeva v širši javnosti zbuditi navdušenje nad lastnimi možgani in za možganoslovje, da bi se tako zavedali pomembnosti možganov, njihovega zdravja in motnjah delovanja.
-

Kaj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Proučevanju fenomena bolečine, ki ni vezana samo na fizični dražljaj, ampak je njen izvor lahko psihološki, sociološki ali preplet vseh, bo namenjen letošnji Teden možganov. Poimenovali so ga Na pragu bolečine. Bolečina je namreč pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer. Bolečina ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v življenju.
Naj gorske rastline cvetijo v naravi
V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na uničevanje gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali na novinarski konferenci predstavniki planinske zveze, policije in domačini.
Izmed 3200 poznanih rastlinskih vrst, ki rastejo na ozemlju Slovenije jih je na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst 727 vrst, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do 1000 evrov.
-
Dnevna krema proti staranju Love Nature z zaščitnim faktorjem 10, s peptidom Q10 in naravno lucerno vlaži in ščiti kožo pred soncem, okoljsko onesnaženostjo in prezgodnjim staranjem. Je lahkotna in se hitro vpije.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, kateri peptid vsebuje krema, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 18. marca pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-

Večgeneracijski centri vabijo
Februarja sta minili dve leti, odkar sta Slovenska filantropija in ZPM Ljubljana Moste-Polje na petih lokacijah v osrednji Sloveniji vzpostavili Večgeneracijski center Skupna točka. Dva sta v Ljubljani: v Mostah in na Viču, drugi pa na Vrhniki, v Grosupljem ter Logatcu v sklopu Hiše sadežev družbe. Centre je do zdaj obiskalo že skoraj 8.500 ljudi. Zaposleni in prostovoljci pripravljajo pester program, ki je namenjen različnim starostnim skupinam, vsebine pa prilagajajo potrebam in željam uporabnikov: telovadba in joga za starejše, kuharske...
Zaupajmo v kakovostno slovensko hrano

Inštitut za nutricionistiko je že peto leto zapored predstavil najbolj inovativna živila. To so živila, proizvedena v Sloveniji, ki so se na trgu pojavila v zadnjem letu, njihova proizvodnja je prijazna tako do potrošnika kot do narave, predvsem pa imajo ugodno prehransko sestavo. To pomeni, da vsebujejo manj soli, sladkorja in škodljivih maščob ter več vlaknin.
Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je namen projekta spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci, potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil in jih hkrati ozaveščati, da najcenejša izbira ni vedno najboljša. Dodal je, da je na prodajnih policah še vedno večina živil, ki so ta naziv dobila v preteklih letih, kar pomeni, da so jih potrošniki lepo sprejeli.
-
Redke, a zelo težavne bolezni
Po ocenah strokovnjakov pri nas živi 120 tisoč bolnikov z redkimi boleznimi, 75 odstotkov med njimi je otrok. Redke bolezni so tiste, za katerimi zboli pet ali manj ljudi na 10 tisoč prebivalcev oziroma približno sedem odstotkov. Med njimi so fenilketonurija, cistična fibroza, redki krvni raki in prirojene motnje strjevanja krvi, Huntingtonova bolezen, Fabryjeva bolezen, Dušenova mišična distrofija, bulozna epidermoliza, Gaucherjeva bolezen, Angelmanov sindrom, DiGeorgeov sindrom … Kar 80 odstotkov teh bolezni je genskega izvora. To so kronične, napredujoče bolezni, povzročajo okvare in pogosto ogrožajo bolnikovo življenje. Večinoma so neozdravljive in dosmrtne. V medicini so te bolezni pogosto odrinjene na rob in so zato poimenovane tudi »bolezni sirote«. Z eno od teh prirojenih bolezni se pri nas vsako leto rodi več kot 10 otrok. S presejalnimi testi lahko pri vseh novorojenčkih bolezen odkrijejo, še preden se pojavijo bolezenski znaki.
-
Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več je precej udaren naslov okrogle mize, s katerim so predstavniki zdravstvene in babiške nege želeli opozoriti javnost, predvsem pa pristojne, da so nujne spremembe. Pri tem so imeli v mislih tako diplomirane medicinske sestre kot zdravstvene tehnike in babice pa tudi bolničarje-negovalce. Vedno več jih namreč zaradi slabih pogojev dela in slabega zaslužka odhaja v tujino ali pa celo zapušča poklic.
Tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni. Potrebe in zahteve uporabnikov, torej pacientov, se povečujejo, izvajalci zdravstvene nege opravljajo vse več nalog, kadrovski standardi in normativi pa so stari več kot 30 let, so opozorili. Samo v bolnišnicah je leta 2017 primanjkovalo 1400 diplomiranih medicinskih sester in 700 tehnikov zdravstvene nege. Zdaj ni stanje nič boljše, prej nasprotno. S pomanjkanjem kadra se spopadajo tudi v zdravstvenih domovih, domovih za starejše in tudi v patronažni službi. Leta 2006 smo imeli 840 patronažnih medicinskih sester – toliko kot jih je še danes, čeprav se je njihovo delo v zadnjem letu zelo spremenilo, saj je vedno več starejših in bolnih ljudi, ki potrebujejo vsakodnevne obiske na domu. Ni zanemarljivo dejstvo, da se osebje v zdravstveni negi stara, četrtina patronažnih medicinskih sester je starejša od 55 let.
-
Kozmetika Afrodita presega meje anti-ageinga ter napoveduje novo dobo well-ageinga! Z inovacijo obrazne nege AGELESS, ki bistveno izboljša kakovost zrele kože (55 +), podvržene hormonskemu neravnovesju. Znanstveno je dokazano, da z izoflavoni, močnimi fitoestrogeni, okrepi vse fiziološke funkcije kože ter posledično izboljša njeno strukturo tako na dermalni kot tudi epidermalni ravni. Na voljo so dnevna in nočna krema ter visoko koncentrirane kapljice (oljna esenca).
In ne pozabi: leta so samo številka. Kar je resnično pomembno, si ti!
-

Delavci, ki so urejali brežine in pregrade ob potokih v Žireh, so fotografirani okoli leta 1930. V sredini stoji delovodja Franc Čušin, po rodu iz Kobarida, ki se je kasneje poročil z domačinko Olgo Bogataj in skupaj sta se preselila na Štajersko, v Šentjur pri Celju. Fotografijo hrani hči Nada Čander iz Celja.
Leta 1939 so imeli v Slovenj Gradcu prvo sveto obhajilo. Na fotografiji so tudi Ivan Smolčnik, Ivan Rojnik pa brata Maks in Hinko iz znane gostilne Murko ter Jožef Paternuš iz Maribora, ki nam je poslal fotografijo.



