-
V soboto, 2. decembra 2017
Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, iz Novega mesta 16 evrov, iz Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).
S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri. in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače. Nato se bomo sprehodili po obali Donave, kasneje pa po mestnih ulicah med številnimi stojnicami s spominki, okraski in darili, se ogreli s kuhanim vinom ali punčem, šli na kosilo ali pokusili znamenito linško torto in uživali v predprazničnem vzdušju lepo okrašenega mesta.
-
Družina Blatnik iz Artič je imela svoj tamburaški ansambel, saj so fantje sami izdelovali glasbila. Od devetih otrok jih je igralo pet, med njimi tudi mama Branka Brečka, ki je na fotografiji iz leta 1935 z berdo – kontrabasom.
Marija Ogrinc iz Lisc pri Celju je leta 1958 praznovala stoti rojstni dan in je bila takrat najstarejša Celjanka. Ob njej sta hčeri, na levi Neža Lešnik, na desni pa Terezija Slemenšek. Fotografijo hrani njena vnukinja Irma Košenina.
Nagradna igra The ONE No Compromise
Zaradi inovativne formule in tehnologije vihanja trepalnic je maskara The ONE No Compromise popolna izbira. Je vodoodporna in obstojna do 24 ur. Tehnologija Lash Wrap pa poskrbi za dramatičen volumen in dolžino trepalnic.
Med tistimi, ki boste odgovorili na vprašanje, katera tehnologija odlikuje maskaro, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
LJUBLJANA
Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU), združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza, ki jo že dolga leta vodi Marjan Sedmak, praznuje 40 let delovanja. Proslavljanje jubileja so združili s srečanjem upokojencev celotne regije. V kulturnem sporedu je sodelovala tudi Godba ljubljanskih veteranov. Udeleženci pa so slišali mnenja upravnega odbora zveze o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin. (Besedilo in fotografija: Janez Platiše)
-
Na katerem delu slovenske »kokoši« je največ krajev, ki se končajo na –ovci ali –inci?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Enemu izmed vas bomo podarili copate Vzajemnosti.
Rešitev iz septembrske številke: Dvanajstega septembra je minilo 50 let od smrti Vladimirja Bartola.
O zahtevah in pričakovanjih starejših
Zveza društev upokojencev Slovenije je na festivalu za tretje življenjsko obdobje predstavila memorandum za leto 2018, s katerim pristojna ministrstva oziroma vlado opozarjajo na ključne težave, s katerimi se srečujejo starejši, ter podajajo svoja stališča o aktualnih razmerah v slovenski družbi. Člani Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev pa so svoje zahteve za spremembe v zdravstvenem varstvu ter pri usklajevanju pokojnin poudarili že v začetku septembra.
V memorandumu, ki sta ga pripravila predsednik osrednjeslovenske zveze Marjan Sedmak in podpredsednica Anka Tominšek, upokojenci od slovenskih politikov zahtevajo, da se na pokojninskem področju pokojnine dosledno usklajujejo v skladu s sistemskim zakonom (ZPIZ-2) ter da nova reforma ne ruši temeljnega stebra, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, prek pretirane krepitve prostovoljnega naložbenega pokojninskega zavarovanja, ki mu sicer ne nasprotujejo.
-
V Županovi jami pri Grosupljem, 360 metrov dolgi in 77 metrov globoki podzemni lepotici najdete številne zanimivosti. Že pri vhodu je dvorana, imenovana Ledenica, kjer je je vedno enaka temperatura, v notranjosti pa lahko obiskovalci občudujejo snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani in bleščeči Krstni kamen v Blatni dvorani.
Jama, še posebej Velika dvorana, je tudi zelo akustična, zato v njej občasno prirejajo pevske ali glasbene koncerte. Eden takih bo v soboto, 7. oktobra, ob 15. uri. Med kapljanje vode v kraškem podzemlju se bo pomešala glasba skupine Gross upi, sestava učencev Glasbene šole Grosuplje, ki deluje pod vodstvom prof. Polone Udovič. Skupina izvaja zlasti folk glasbo, od Irske in Skandinavije, preko Slovenije, pa vse do Makedonije. Zaigrajo pa tudi kakšno country, jazz ali klasično skladbo. Pogosto nastopajo, še posebej so ponosni na štiri nastope v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Četrti oktober - svetovni dan živali
Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.
Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.
Dolgotrajna oskrba naj bo pod enakimi pogoji dostopna vsem
Na posvetu o sistemu dolgotrajne oskrbe, ki je potekal danes v Državnem svetu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila možne predloge za ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe, o katerih se še usklajujejo s finančnim ministrstvom. Gre za predlog nove dajatve, po eni od možnih različic v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove.
Ministrica je poudarila, da gre za nov sveženj pravic, ki jih bomo deležni vsi. Oskrba na domu je namreč po njenih navedbah neurejena, imamo številne ljudi doma, ki dejansko nimajo oskrbe. Eden od ciljev zakona, ki je v pripravi, je tako tudi razbremenitev institucionalnega dela oskrbe in okrepitev oskrbe na domu, tako formalne kot neformalne.
-
Oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških, žal umre skoraj 400 žensk in pet moških. Slovenske bolnice imajo dostop do vsega sodobnega zdravljenja. Če je odkrit dovolj zgodaj, je rak dojk visoko ozdravljiv, zdravljenje je manj obsežno in bolj učinkovito.
Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna že dvajset let osvešča javnost, pomaga bolnicam pri premagovanju bolezni ter stisk, ki se pojavljajo med zdravljenjem ter opozarja na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Letošnja osrednja tema bo kakovost življenja po zdravljenju, s tem namenom začenjajo s projektom ROZA, to je razvojni program za opolnomočenje in zdravo aktivacijo žensk z izkušnjo raka dojk in rodil.