-
Kljub ostri zimi in snegu, ki je februarja zasul naše(in sosednje) kraje, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna, od 2. do 4. marca, pripravljajo tridnevni Festival zvončkov.
Po besedah Jožeta Bavcona, vodje botaničnega vrta in odličnega poznavalca teh drobnih belih cvetov, so zvončki pravzaprav rastline zime. Imajo namreč to lastnost, da ko nanje pade sneg ali pa je mraz, zmrznejo in poležejo, potem pa se ob višjih temperaturah spet dvignejo.
V Botaničnem vrtu na Ižanski cesti hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, to je edini vrsti iz rodu malega zvončka (Galanthus nivalis), ki raste v Sloveniji. Z njim se bo tudi začelo tridnevno dogajanje. V petek, 2. marca, ob 11. uri bodo na ogled botanične ilustracije študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter zbirka varietet navadnega malega zvončka, ki jo hranijo v Botaničnem vrtu. Šele s pozornim opazovanjem opazimo številne drobne detajle, po katerih se zvončki razlikujejo med sabo.
"Lahki" izdelki z veliko sladkorja
Za nakup določenega živila se pogosto odločamo le ob pogledu na sprednjo stran izdelka, kar pa ni dovolj. Pravi vtis o tem, kaj sploh kupujemo, dobimo šele, ko preberemo deklaracijo na hrbtni strani, ki vsebuje hranilne vrednosti izdelka ter seznam sestavin v živilu.
Zlasti je to potrebno pri izdelkih, ki so označeni kot »light, lahko, fitnes, brez sladkorja s sladili, z 0 % maščob«, ali je na embalaži poudarjeno, da je izdelek »bogat z vlakninami, vsebuje minerale in vitamine, vsebuje sadje« ipd. Marsikdaj bomo presenečeni ob ugotovitvi, da izdelek »brez maščob« vsebuje veliko več sladkorja, tisti »brez dodanega sladkorja« vsebuje sladila ali nepotrebne aditive, sadni čaj pa različne druge sestavine, le tistega sadja, ki ga obljublja embalaža, je najmanj.
-
Slovenka: Prvi ženski časopis (1897–1902)
Uredila Marta Verginella
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 14,90 evra
Pred 120 leti je v Trstu izšel prvi slovenski ženski časopis, ki je odločilno vplival na takratno družbo in njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju. V slovenskem narodnozavednem okolju je Slovenka izobraženim ženskam omogočila prostor javnega nastopanja. V njej so objavljali literarna dela, s pisanjem o pravici do splava, kontracepciji, spolnosti pred poroko, ločitvah in podobnih temah so rušili tabuje v družbi, zavzemali so se za enakopravnost žensk (na primer za enako plačo učiteljic in učiteljev) …
-
Proti slabemu zadahu in smradu
Zadah in neprijeten vonj za nami na stranišču sta znak nevarnih gnilobnih procesov. Če pred spanjem v ustih požvrkljamo malo bionapitka Vita Biosa, se znebimo jutranjega zadaha, z nekaj popitimi šilci na dan pa se v kratkem znebimo tudi neprijetnega vonja blata. Ekološko pridelani napitek Vita Biosa vsebuje učinkovito kombinacijo dobrih bakterij in izvlečke 19 vrst zdravilnih zelišč. Kje ga dobite, preverite na: www.institut-o.com ali na tel. številki: 040 277 857.
Predlog zvišanja vdovskih pokojnin
Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.
Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.
Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški
S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.
Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.
-
Radi smo ob morju
Takole so se naročniki Vzajemnosti postavili za fotografiranje v Rovinju na izletu po Krasu, Slovenskem primorju, Istri in Opatiji, kjer so dva dni uživali v čudovitem vremenu, dobri hrani, lepem hotelu in na ogledih Kopra, Rovinja, Istre in Opatije. Nekaj jih z Vzajemnostjo potuje redno, nekateri so bili prvič in najbrž ne zadnjič, nekaj jih pride tudi na srečanje bralcev konec maja na Lošinj. Navdušeni so bili nad programom, hotelom, vremenom in dobro družbo. (Besedilo in fotografija: R. Š).
Gasilci pozivajo k vzdrževanju grelnih naprav
Grelne naprave so v teh mrzlih dneh še bolj obremenjene kot običajno, zato je povečano tveganje dimniških požarov. Ljudje lahko preventivno ukrepajo s čiščenjem in vzdrževanjem grelnih naprav in dimnikov, so povedali na Gasilski zvezi Slovenije.
V času kurilne sezone je zelo pomembno, da redno vzdržujemo ter čistimo kurilne in dimovodne naprave v skladu z navodili proizvajalca in dimnikarske službe. Pri kurjenju se namreč na naprave odlagajo saje, te pa se lahko ob višjih temperaturah, še posebej če je dimnik že dalj časa neočiščen, vnamejo. Pri preventivi tovrstnih požarov je sicer zelo pomembna tudi pravilna izgradnja in montaža kurilnih naprav, poudarjajo gasilci.
-
V Vrtnem centru Kurbus v Meleh pri Gornji Radgoni, ki letos obeležuje 40- letnico obstoja, so po štirih letih premora zopet pripravili razstavo orhidej z živimi tropskimi metulji.
Sedmo razstavo po vrsti so pripravljali več kot pol leta, da deluje res kot tropski raj z visoko vlago, tropskima papigama in rastlinjem, kot ga je najti na drugem koncu sveta. Na približno 700 kvadratnih metrih površine se med zelenjem, lubjem, drevesnimi debli in vodnimi otočki z raznobarvnimi cvetovi bohoti več kot tri tisoč orhidej. Najmanj 150 različnih sort je na ogled, med njimi so tudi take, ki jih sicer ni v prodaji in so jih pripeljali iz Tajvana, Nizozemske, Nemčije in še od drugod. Da je doživetje tropskega raja še bolj barvito, med cvetjem letajo živo pisani metulji. Kar 600 bub so prepeljali iz Kostarike in na veselje obiskovalcev se pred njihovimi očmi spreminjajo v pisane metulje.
Razstava o nekdanjem predsedniku
Ob desetletnici smrti dr. Janeza Drnovška (1950 - 2008) je v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprta razstava, ki celovito predstavlja njegovo osebnost. Razstava bo na ogled do 5. maja 2018.
Razstava zajema tri obdobja delovanja, ki so zaznamovala življenjsko pot velikega državnika: obdobje predsedovanja SFRJ; obdobje štirih vlad dr. Drnovška, ko je bila Slovenija ena uspešnejših držav v Evropi – v tistem času je izpolnila pogoje za priključitev Evropski uniji in zvezi Nato; in obdobje, ko je bil predsednik Republike Slovenije. Pozornost je namenjena tudi Gibanju za pravičnost in razvoj, ki ga je dr. Drnovšek ustanovil leta 2006 za ozaveščanje ljudi o različnih družbenih in okoljskih vprašanjih. Izšel je še zbornik, v katerem so svoj pogled na Janeza Drnovška predstavili njegovi sodelavci, politični somišljeniki, prijatelji in znanci.
