Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je skupaj s svojimi namestniki medijem predstavila dejavnosti, ki jim bodo več pozornosti posvetili to leto. Med drugim bo s 1. junijem pri varuhu  začel delovati svet za človekove pravice, 1. januarja 2019 pa še center za človekove pravice.

 Predvsem pa bodo letošnje letov uradu varuha posvetili starejšim. Osredinili naj bi se na problematiko nasilja v družini, bolnišničnih okužb, vprašanja dostopa do uporabe e-storitev, s katerimi imajo starejši pogosto težave, še naprej pa bodo spremljali tudi razmere v domovih starejših občanov in drugih zavodih institucionalnega varstva. Ob tem je namestnik varuhinje Ivan Šelih poudaril, da v okviru državnega preventivnega mehanizma redno obiskujejo domove starejših, kjer imajo urejene varovanje oddelke, pa tudi druge zavode.

Čeprav je Slovenija članica Evropske unije že od 1. maja 2004, o zvezi in njenem delovanju  ne vemo prav dosti, niti ne natančno. Več pa lahko izvemo ob obisku Hiše Evropske unije Slovenija v Ljubljani. V stavbi na Dunajski 20 v Ljubljani (v bližini Gospodarskega razstavišča) se nahajata  predstavništvo Evropske komisije in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta.

Predstavništvo Evropske komisije javnost obvešča o dejavnostih komisije in državljanom pojasnjuje, kako politike unije vplivajo na njihovo življenje.  Obenem pa  strokovne službe Evropske komisije v Bruslju obvešča o pomembnih vidikih političnega, gospodarskega in družbenega razvoja v Sloveniji ter organizira dogodke o aktualnih temah, kot so podnebne spremembe, rast in delovna mesta ali enotni digitalni trg.

V Kanalu ob Soči je kratek čas deloval dekliški pevski zbor, ki ga je vodila Dominika Nanut (s harmoniko). Na fotografiji iz leta 1956 je tudi Mitja Gorjup, kasnejši glavni urednik časnika Delo, prva z desne spredaj je Štefka Mihelj, ki hrani fotografijo.

Na fotografiji iz leta 1925 je pisana druščina, ki je urejala novi vinograd v Voličini. Fotografijo nam je poslala Štefka Kranvogel.

Preden je šel leta 1929 na »štelungo«, torej na služenje vojaškega roka, se je Alojz Škufca še fotografiral za spomin. Fotografijo nam je poslala njegova hčerka Zlata Škufca Vidovič.

BREŽICE

Brežiški upokojenci so lani proslavili 70. obletnico delovanja svojega društva. Na začetku je štelo le 36 članov, v jubilejnem letu pa jih je kar 1365. Predsednica Jožica Sušin je ob jubileju iz rok Janeza Sušnika, predsednika Zdusa, prejela veliko plaketo Zdusa.

Ob obletnici so izdali brošuro, ki osvetljuje zgodovino društva. Med drugim člani sodelujejo pri projektu Starejši za starejše, v socialno-ekonomski ter stanovanjski komisiji. Uspešna gledališka skupina Jagodni izbor nastopa z vrsto predstav v občini in zunaj nje. Udeleženke delavnice ročnih del Zanke na razstavah pokažejo svoje spretnosti, folklorna skupina pa popestri kulturne in družabne dogodke društva. Poleg izletov, letovanj in športnih dejavnosti, kot so kegljanje s kroglo na vrvici, pikado, šah in kartanje, so člani vključeni še v rekreacijo, ki poteka v domu upokojencev, v Šolo zdravja ter pohodniško skupino t. i. torkarjev v okviru Planinskega društva Brežice. Članstvo o vseh dogodkih obveščajo na spletni strani in tudi na Facebookovem profilu. (Besedilo in fotografija: Saša Pohar)

Ana Cajnko: Demenca, moja učiteljica

Založba Forma 7, 22,90 evra

Ana Cajnko je tudi zaradi svoje izkušnje s pokojno mamo, ki je imela demenco, pred leti ustanovila društvo RESje, katerega cilj je osebam z demenco in njihovim svojcem izboljšati življenje ter zmanjšati stigmo na področju demence.

V knjigi piše o tem, kako je mama počasi drsela v svoj svet in kako so njeno bolezen spremljali – in sprejemali – njeni bližnji pa tudi zdravstveno osebje in negovalno osebje, ko je živela v domu starejših občanov. Zapisala je tudi pretresljive zgodbe o psihičnem nasilju, posmehovanju, ukazovanju, zasmehovanju ali ignoriranju oseb z demenco. Takega ravnanja v družbi ne smemo dopustiti, za pravice starejših in spoštljivejše ravnanje z osebami z demenco se moramo boriti tisti, ki se lahko, pravi avtorica. In to tudi počne.

Po praznično okrašenem Linzu

Majhna, a dobrovoljna skupina bralcev Vzajemnosti pod vodstvom Kompasovega vodnika Petra se je ob začetku adventnega časa odpravila na predpraznični izlet v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Več kot 400 kilometrov sta morala oba voznika premagati v eno smer, da smo prispeli do mesta, ki je dolga desetletja veljajo za sedež jeklarske in kemične industrije, zadnja leta pa postaja vse bolj zeleno in kulturno mesto. S turističnim vlakom, nato pa tudi peš, smo si ogledali zgodovinske znamenitosti na tej in oni strani Donave. Nekateri izletniki so se z več kot sto let starim tramvajem povzpeli na hrib Pöstlingberg, imeli pa smo tudi dovolj časa za brskanje po prazničnih stojnicah.