V evropskem letu kulturne dediščine v Narodni galeriji obiskovalcem vsako prvo nedeljo v mesecu pripravljajo brezplačno »posebno ponudbo«, od javnih vodstev do zabavnih raziskovalnih nalog in učenja jezikov za otroke. V sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije vsak mesec predstavljajo drugo državo, umetnike oziroma umetnine. Marca je v ospredju Avstrija.

 V nedeljo, 4. marca, se lahko ob 11. in 15. uri udeležite vodstva po stalni zbirki, na katerem bodo predstavili dela in umetnike, ki so povezani z Avstrijo. Sprehodili se boste od srednjeveških fresk do slik slikarja neoklasicista Franca Kavčiča za dunajsko palačo knezov Auerspergov, del romantičnih krajinarjev Marka Pernharta in Antona Karingerja ter kiparjev Ivana Zajca in Franca Bernekerja, ki sta se šolala na Dunaju. Posebno pozornost bo namenjena portretu cesarice Marije Terezije, o katerem boste izvedeli marsikaj zanimivega. Ob 13. uri bo vodenje potekalo v nemščini. 

Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.

Čeprav je Janez Albert rojen na Goričkem blizu Hodoša, že vse življenje živi v Ljubljani. In že od malega hodi v hribe. Ljubezen do narave je podedoval po očetu, ki ga je, kadar koli je le imel čas za izlet, vzel s sabo. Janezov prvi spomin je ta: očetu sedi na ramah in je s šalom privezan nanj, da ne bi padel.

Diplomirani inženir cestnega prometa je dolgo delal v zavarovalništvu, bil je zastopnik, cenilec in nato vodja enote. Nato pa se je ukvarjal s prodajo avtomobilov. Nazadnje je odprl celo svoje podjetje, a kot pravi, mu ni šlo najbolje. Odkar je upokojen, ima več časa za svoj najbolj priljubljeni konjiček – planinarjenje. »Ko si enkrat v hribih, je krasno. Zliješ se z naravo, pozabiš na skrbi … Pa po navadi srečaš fajn ljudi,« pravi Janez Albert, ki je kot vodnik z licenco Planinske zveze Slovenije vodil številne skupine bolj ali manj izkušenih planincev.

Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga v začetku februarja pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in ministrstvo za zdravje, so udeleženci znova razpravljali o stališčih do zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi.

Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je vnovič predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države. Opozorili so na premalo solidarno zdravstveno doplačilo, ki ga uvaja nov zakon. Predlog po mnenju Zdusa pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka.

Dijaki nižje gimnazije iz Starega trga v Loški dolini so se leta 1952 takole pripravljali za majski nastop. Fotografijo je poslal Albin Stegel iz Postojne.

 Franc Podobnik je oktobra leta 1933 ponosno poziral pred trgovino, ki je spadala v sklop nekakšnih zadrug, v katere so se pred drugo svetovno vojno združevali delavci, dobavitelji in potrošniki. Fotografijo hrani njegova hči Marija Podobnik Cvetkovski iz Ljubljane.

 Iz Veržeja in bližnjih vasi je bilo kar 22 fantov Maistrovih borcev, je med raziskovanjem krajevne zgodovine ugotovil Drago Fras iz Veržeja. Med njimi sta bila tudi brata Fras – Alojz in Dragov ded Jakob, ki je na fotografiji. 

Zacveteli so že prvi spomladanski žafrani. Tisti s spretnimi rokami si jih lahko izdelate tudi sami. 

Izdelava: 

Vzamemo krep papir poljubne barve (180 gramov). Narežemo ga na lističe, velike 2 cm x 16 cm. Za en cvet potrebujemo 3 lističe. Trak primemo na sredini in ga enkrat ovijemo, nato ga prepognemo in zgoraj s prsti oblikujemo vdolbino. Oranžen papir narežemo na lističe velikosti 2 cm x 6 cm, na eni strani narežemo resice, ki jih posvaljkamo z vlažnimi prsti. Spodaj papir rahlo namažemo z lepilom za les in zvijemo.

 Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev

 Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe.  Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.