Bralci Vzajemnosti zagotovo dobro poznate projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj o njem pogosto pišemo. Čeprav deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017.

Evropski parlament v utemeljitvi nagrade med drugim ugotavlja, da »program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva in humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.«

 Špela Pirnat z Jesenic se je s slikarskimi barvami srečala že v najzgodnejši življenjski dobi, saj je bil njen oče rezbar in slikar samouk. V šolskih letih je še občasno slikala, ko se je zaposlila in si ustvarila družino, pa je v prostem času predvsem šivala oblačila.

V zrelih letih se ji je želja po slikanju vnovič zbudila, in ker se je želela naučiti česa novega, se je vpisala v slikarsko šolo akademske slikarke Brigite Požegar Mulej v Radovljici.

Blizu ji je realistično slikarstvo in slika predvsem v olju na platno. »Nekako ne morem delati abstrakcij, tudi živih barv ne maram. Rada pa slikam portrete. Pri tem se vedno potrudim ujeti pravi izraz na obrazu in značaj osebe. Sčasoma sem se naučila, na kaj moram biti pozorna,« pravi slikarka, ki je članica kluba Dolik, likovne sekcije Kulturnega društva Svoboda Tone Čufar Jesenice. Sodelovala je že na nekaj skupinskih razstavah. Ne udeležuje pa se slikarskih kolonij, pravi namreč, da slika zelo počasi, dolgo pili in popravlja sliko, saj zlepa ni zadovoljna z narejenim.

Niko Dragoš je najstarejši Slovenec

Nikolaj Dragoš, ki zadnjih deset let živi v poljanski enoti Doma upokojencev Center v Ljubljani, je 27. avgusta dopolnil 110 let in tako postal najstarejši Slovenec. Po rodu je iz Bele krajine, čeprav ga je življenjska usoda že zgodaj odpeljala drugam. Opravljal je več poklicev, med drugim je bil graničar, miličnik in knjigovodja in vedno se je zlahka prilagodil novim razmeram. V domu se dobro počuti, pri stotih letih je napisal knjigo spominov, dokler mu je zdravje dopuščalo, pa se je veliko sprehajal.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) vseskozi sodeluje pri aktivnostih za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. K predlogu zakona imajo precej pripomb, ki jih povzemamo.

Zdus zagovarja stališče, da je treba dolgoročno zagotoviti stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada RS sprejela julija letos, izhaja, da bodo demografska razmerja med tremi generacijami vplivala na mnoge družbene sisteme. Tako tudi na področje pokojninskega zavarovanja, kjer dosedanji viri, opredeljeni z zakonom, ne bodo zadostovali brez vsakoletnega povečevanja sredstev iz proračuna države. Kot izvorni vir je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opredeljen proračun države. Z opredelitvijo dolgoročno učinkovitega upravljanja obstoječega premoženja Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotovitvijo stabilnih dodatnih finančnih virov s ciljem povečevanja namenskega premoženja demografskega rezervnega sklada želijo povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem tako, da bo aktivna generacija pridobila zaupanje v svojo varno prihodnost v starosti.

 Geslo Vsi smo ena generacija! zagotovo že poznate, saj vabi na Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO), prireditev, namenjeno medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Letos bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že sedemnajsti po vrsti, in sicer od torka, 26. septembra, do četrtka, 28. septembra.

Organizatorji – Zveza društev upokojencev Slovenije, podjetje Proevent in zavod RIKUS – so poskrbeli, da bo vse tri dni pestro dogajanje. V strokovnem programu bodo razprave na aktualne teme, kot so strategija dolgožive družbe, položaj starejših v naši družbi, pravice in soodgovornost življenja v starosti, priprava na upokojitev, delo starejših ter skupnostne oblike preživljanja časa.

Na fotografiji iz leta 1942 je Leopold Markič iz Bajtov pri Kanalu kot italijanski vojak. Fotografijo je poslala njegova hči Marica Šavli iz Kanala ob Soči. 

Na fotografiji iz leta 1956 so obiralci hmelja iz Arje vasi. Deklica v maminem naročju, s pentljo v laseh, je Sonja Punčuh iz Slovenskih Konjic, ki nam je poslala fotografijo. 

Fotografija je nastala na prvi dan pouka v šolskem letu 1954/55 v Šentrupertu nad Laškim. Učiteljici Ivanki Nagode se je to leto pridružila Sonja Počkaj, tudi Primorka. Pri 19 letih je bila to njena prva služba. Danica Kobilica Maček iz Štor, ki nam je poslala fotografijo, ima na ljubeznivo in dobrosrčno učiteljico zelo lepe spomine.

LJUBNO OB SAVINJI

Na Ljubnem ob Savinji se je 2. avgusta na pokrajinskem srečanju društev upokojencev celjske regije zbral kar poldrugi tisoč ljudi od Sotle do Solčave. Pozdravili so jih številni gostje, med njimi predsednik Društva upokojencev Ljubno Jože Vodušek, predsednik Pokrajinske zveze DU (PZDU) Celje Silvester Malgaj ter ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je obljubila korektno zdravstveno reformo tudi v korist ostarelim, sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi ter izboljšanje pogojev za delovanje služb za oskrbo na domu. Predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar je potrdil takšne obete, hkrati pa spodbudil upokojence, da naj kar največ prispevajo k sprejemanju zakonodaje, ki bo zagotavljala dostojno življenje ljudi po upokojitvi.