Družina Blatnik iz Artič je imela svoj tamburaški ansambel, saj so fantje sami izdelovali glasbila. Od devetih otrok jih je igralo pet, med njimi tudi mama Branka Brečka, ki je na fotografiji iz leta 1935 z berdo – kontrabasom.

Marija Ogrinc iz Lisc pri Celju je leta 1958 praznovala stoti rojstni dan in je bila takrat najstarejša Celjanka. Ob njej sta hčeri, na levi Neža Lešnik, na desni pa Terezija Slemenšek. Fotografijo hrani njena vnukinja Irma Košenina.

LJUBLJANA

Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU), združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza, ki jo že dolga leta vodi Marjan Sedmak, praznuje 40 let delovanja. Proslavljanje jubileja so združili s srečanjem upokojencev celotne regije. V kulturnem sporedu je sodelovala tudi Godba ljubljanskih veteranov. Udeleženci pa so slišali mnenja upravnega odbora zveze o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin. (Besedilo in fotografija: Janez Platiše)

V Županovi jami pri Grosupljem, 360 metrov dolgi in  77 metrov globoki podzemni lepotici najdete  številne zanimivosti. Že pri vhodu je dvorana, imenovana Ledenica, kjer je je vedno enaka temperatura, v notranjosti pa lahko obiskovalci občudujejo snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani in bleščeči Krstni kamen v Blatni dvorani.

Jama, še posebej Velika dvorana, je tudi zelo akustična, zato v njej občasno prirejajo pevske ali glasbene koncerte. Eden takih bo v soboto, 7. oktobra, ob 15. uri. Med kapljanje vode v kraškem podzemlju se bo pomešala glasba skupine Gross upi, sestava učencev Glasbene šole Grosuplje, ki deluje pod vodstvom prof. Polone Udovič. Skupina izvaja zlasti folk glasbo, od Irske in Skandinavije, preko Slovenije, pa vse do Makedonije. Zaigrajo pa tudi kakšno country, jazz ali klasično skladbo. Pogosto nastopajo, še posebej so ponosni na štiri nastope v Cankarjevem domu v Ljubljani.

 Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

Oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških, žal umre skoraj 400 žensk in pet moških.  Slovenske bolnice imajo dostop do vsega sodobnega zdravljenja. Če je odkrit dovolj zgodaj, je rak dojk visoko ozdravljiv, zdravljenje je manj obsežno in bolj učinkovito.

 Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna že dvajset let osvešča javnost, pomaga bolnicam pri premagovanju bolezni ter stisk, ki se pojavljajo med zdravljenjem ter opozarja na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni. Letošnja osrednja tema bo kakovost življenja po zdravljenju, s tem namenom začenjajo s projektom ROZA, to je razvojni program za opolnomočenje in zdravo aktivacijo žensk z izkušnjo raka dojk in rodil.

 »Bilo je živahno, pozitivno, pa tudi polemično, a ne kritizersko. Bila je energija,« je tridnevno dogajanje 17. Festivala za tretje življenjsko obdobje ob  zaključku povzela podpredsednica Zdus Mija Pukl.

Organizatorji, Zveza društev upokojencev Slovenije, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in družba Proevent, so ocenili letošnji festival za zelo uspešnega, tako po številu dogodkov kot po obisku. V treh dneh je dogajanje v Cankarjevem domu v Ljubljani spremljalo 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Udeležila so se ga tudi tri predstavništva iz tujine in sicer iz Makedonije, Srbije in Italije.  Obiskovalci so imeli marsikaj videti, slišati in doživeti. Udeleževali so se lahko izobraževalnih dogodkov, teh je bilo kar 65, med drugim so se prvič  srečali nekdanji ministri za delo: kulturnih dogodkov, na dveh medgeneracijskih odrih se jih je zvrstilo 130, ali okroglih miz in strokovnih srečanj, preizkušali so različne izdelke in storitve za bolj zdravo in prijetno življenje.