V Cankarjevem domu v Ljubljani ob devetih na široko odpira vrata obiskovalcem vseh starosti 33. Slovenski knjižni sejem. Simbolizira ga samozavestni Martin Krpan, ki na svoji kobilici poleg kija in mesarice drži še eno orožje – knjigo. Letos namreč praznujemo stoletnico prve slovenske slikanice, Levstikovega Martina Krpana s Smrekarjevimi ilustracijami. Na sejmu, ki se bo zaključil v nedeljo,  sodeluje 115 razstavljavcev, potekalo pa bo okoli 300 spremljevalnih dogodkov, od Debatnih kavarn, Založniške akademije, Pisateljskega odra do Cicifesta za najmlajše in programa za najstnike. 

V Sloveniji vsako leto umre 3600 oseb zaradi bolezni, ki jih zdravniki pripisujejo kajenju in 800 oseb zaradi bolezni, poškodb in zastrupitev, ki so posledica pretiranega uživanja alkohola.  Še 30 smrti beležijo zaradi uživanja prepovedanih drog.

Zato so se štiri velike mreže nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preventive in zagovorništva na področju zasvojenosti, to so: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije z Mrežo NVO 25x25, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija z istoimensko mrežo, Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP z mrežo Preventivna platforma in Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo povezale v  z mrežo NVO za preprečevanja zasvojenosti.

Vsako leto 19. novembra v več kot 70 državah, med njimi je tudi Slovenija, sveta praznujejo mednarodni dan moških. Statistični urad je ob tej priložnosti objavil nekaj zanimivih podatkov.

 Januarja 2015 je živelo v Sloveniji nekaj več kot 2 milijona prebivalcev, točneje 2.062.874. Med njimi je bilo 49,6 odstotka moških, 50,4 odstotka pa je bilo žensk. Med prebivalci do 62. leta starosti prevladujejo moški. Vsako leto se namreč rodi nekaj več dečkov kot deklic, poleg tega se k nam priseli več moških kot žensk. Pri prebivalstvu od 63. letu starosti pa so ženske številnejše. Moški namreč umirajo v povprečju 8 let mlajši od žensk. Povprečna starost v letu 2014 umrlih moških je bila 72,7 leta.  Najpogostejši vzroki smrti moških so bile rakava obolenja (pri 35,8 % umrlih moških) in bolezni obtočil (pri 33,4 % umrlih moških).

V letu 2016 je samomor prizadel 371 slovenskih družin, v preteklih letih še veliko več. V zadnjih 40. letih je tako v Sloveniji več kot 120.000 ljudi izgubilo bližnjega zaradi samomora.  Taka smrt je za družinske člane huda travmatična izkušnja, ki povzroči hudo krizo in stisko.

Inštitut Rahločutnost, Zavod Med.Over.Net, združenje Ozara Slovenija in Zavod Pogreb ni tabu letos prvič v Sloveniji organizirajo Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega (Survivor Day – International Survivors of Suicide Loss Day). Tako se pridružujemo mnogim državam, ki pod okriljem American Foundation for Suicide Prevention 18. novembra že vrsto let organizirajo različne dogodke, s katerimi izražajo solidarnost in opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo družine po smrti bližnjega družinskega člana zaradi samomora.

 V Goričanah pri Medvodah je že vse pripravljeno za prihod številnih parkeljnov od blizu in daleč. Bolj ali manj pogumne gledalce bo v soboto, 18. novembra ob 18. uri strašilo več kot 400 kosmatih rogatcev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in prvič tudi iz Švice.

Pa ne gre le za strašenje, na etnološki prireditvi Noč parkeljnov, ki bo v Goričanah potekala že šestič zapored bodo skupine prikazale ročno izdelane maske in kostume ter s tem tudi zgodovino in navade svojih krajev oziroma držav. Obenem pa z hrupom, rožljanjem verig in ognjenimi ali dimnimi vložki vedno pripravijo pravi spektakel.

Turistično društvo Solinar Strunjan v sodelovanju z Gostilno Karjola Marezige vabi ljubitelje »zlatega jabolka« na tridnevni, že 17. praznik kakijev.

Danes, v soboto in nedeljo bo od 10. do 16. ure na parkirišču pred Krko Talaso Strunjan tržnica, na kateri bodo domačini prodajali sveže in sušene kakije ter sladice, marmelade, napitke, žganje in še kakšno drugo kulinarično dobroto. Popoldne bodo predavanja o pridelavi in sušenju kakija, ustvarjalne in likovne delavnice, zvečer pa nastopi glasbenih skupin. Pripravili so tudi več vodenih ogledov Strunjanskih solin (danes ob 12. uri ter  jutri ob 9. ter 13. uri), danes zvečer, ob 19. uri pa bo posebno doživetje pohod z baklami. Pridelovalci pa se bodo pomerili med sabo, kdo je pridelal največji kaki. V nedeljo, 19. novembra, bo  ob 11. uri nastopila  Skupina mandolinistov ''Serenate'' iz Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran,  od 12. do 18. ure  pa bo potekalo tekmovanje harmonikarjev.

Po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki ga je 16. novembra 1995 z Deklaracijo o načelih strpnosti razglasil Unesco. V slovenski vladi menijo, da se strpnost začne pri vsakem posamezniku.

"Strpnost se vedno začne v okolju, v katerem živimo. Ni nekaj neotipljivega, oddaljenega tisoče kilometrov. Ni popustljivost ali prijaznost, temveč aktiven odnos. Izkazujemo jo za domačimi štirimi stenami, v šolah, na avtobusih, v trgovini, v odnosu do domačih, sodelavcev, do drugačnih," so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

 Ob svetovnem dnevu kronične obstruktivne pljučne bolezni , ki ga obeležujemo prav danes, lahko občani Ljubljane, Maribora in Izole preverijo, kako zdrava pljuča imajo. 

 Kronično obstruktivno pljučno bolezni (KOPB) ima med 50.000 in 100.000 Slovencev, vsako leto od 500 do 600 ljudi umre. Sicer je KOPB četrti najpogostejši vzrok smrti na svetu. Bolezen se lahko pokaže že po 40. letu starosti, s težko sapo (naduha), ki jo lahko spremlja kašelj ali izkašljevanje. Težka sapa se razvije postopoma, v začetku se pojavlja predvsem med telesnim naporom (hitra hoja ali hoja navkreber,  …).  Zboli približno 20 odstotkov kadilcev, ki običajno menijo, da sta kašelj in izkašljevanje zanje  nekaj  normalnega in dolgo ne gredo k zdravniku. Med vzroki za obolenje pa so tudi velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak in dim ter genetske motnje,

Sladkorna bolezen je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, zaradi slabega življenjskega sloga število bolnikov skokovito narašča, na pojav bolezni vplivajo zlasti prekomerna teža in debelost, nezdrav način prehranjevanja, nezadostna telesna dejavnost in slabši socialno-ekonomski položaj. V Sloveniji zdravila za to bolezen prejema okoli 108.600 ljudi še pred desetimi leti jih je bilo manj kot 80.000. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo danes, je pozornost namenjena še posebej ženskam s sladkorno boleznijo. 

Tako pravi ljudski rek o Martinovem prazniku, ki ga praznujemo 11. novembra. Martinovanja so med najbolj priljubljenimi družabnimi dogodki po slovenskih krajih in na Statističnem uradu Slovenije so zbrali nekaj zanimivosti o matinovanju in Martinih …

Na Martinovo se  poleg poskušanja novega, mladega vina, postrežejo značilne jedi. Te se po regijah razlikujejo, ne smejo pa manjkati gos ali kakšna druga perutnina, mlinci in rdeče zelje. Sicer pa pri nas popijemo povprečno 43 litrov vina na prebivalca, kar nas uvršča na tretje mesto v EU, in porabimo 30 kilogramov perutninskega mesa na leto. Kot zanimivost naj omenimo, da največ vina v EU popijejo Luksemburžani (več kot 50 litrov na prebivalca) in Portugalci (48 litrov), najmanj pa Poljaki, le dobra 2 litra na prebivalca.