V tednu med 6. in 12. novembrom, torej pred martinovim, ko bodo po vsej Sloveniji potekala številna praznovanja, bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na cestah - preverjali bodo, ali vozite pod vplivom alkohola. Če boste »napihali« 0,0 pa boste prejeli kupon, s katerim si lahko na www.nulanula.si prislužite vstopnice za skupni koncert Policijskega orkestra in skupine Tabu, ki bo 28. novembra 2017 v Festivalni dvorani v Ljubljani.

 Akcijo Slovenija piha 0,0, že drugo leto zapored organizira ministrstvo za zdravje v sodelovanju s policisti, ki bodo poleg vožnje pod vplivom alkohola preverjali tudi prisotnost drog in drugih psihoaktivnih snovi. Nadzor bo potekal zlasti v bližini gostinskih lokalov, zabaviščnih prostorov in v krajev, kjer se zadržuje večje število ljudi. Preizkus alkoholiziranosti oziroma hitri test za droge bodo odredili tudi vsem kršiteljem, ki bodo s hujšim prekrški, kot so na primer prehitra vožnja, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje določil o prednosti, ogrožali varnost drugih prometnih udeležencev. Na terenu bodo še zdravstveni, delovni in tržni inšpektorji, aktivni pa bodo tudi predstavniki nevladnih organizacij kot so Zavod Vozim, Varna pot in Drogart. 

 Soška fronta je eno najbolj razgibanih bojišč prve svetovne vojne, potem ko je vanjo stopila Italija. Boji so namreč potekali od 2.208 metrov visokega Rombona na severu do izliva reke Soče v Tržaški zaliv na jugu. Veliko bojev je potekalo na slovenskem ozemlju in ni čudno, da je zanimanje za vojne dogodke živo še po stotih letih. Tudi med naročniki Vzajemnosti, ki so se na prvo novembrsko soboto odpravili Po poteh soške fronte, je bilo nekaj takih, ki so v teh krajih izgubili deda ali katerega drugega sorodnika.

»Pri nas je žal miselnost taka: k psihiatru pa ja ne boš hodil, to je zapravljanje denarja, saj nisi nor. Vsak mora svoje težave rešiti sam, čeprav se ne bi nihče sam operiral ali se lotil popravljanja dragocenega avta,« je zelo neposredna Sanja Rozman, zdravnica, psihoterapevtka in avtorica sedmih knjig. Že več kot dvajset let se ukvarja z zdravljenjem nekemičnih zasvojenosti in posledic travm. Priča je številnim težkim zgodbam, hkrati pa ljudem v stiski skuša povrniti občutek lastne vrednosti in jim pomaga, da se počutijo enakovredne in enakopravne v družbi, da sprejmejo prave odločitve in se znajdejo v svetu. Čeprav je že štiri leta upokojena, še vedno veliko dela, se izobražuje, piše knjige – zadnji dve sta Umirjenost in Pogum – ter tudi na ta način opozarja na prenizko toleranco do nasilja in zlorab v naši družbi.

ORMOŽ

Ali bi radi pletli, pa nimate doma volne niti pletilk? Nič za to, pravijo Angela Topolinjek, Nada Potočnjak in Ljuba Fišer, ki so v Ljubljani zastopale DU Ormož, medtem ko so bili drugi člani na izletu v Planici. Staro bombažno majico razrežite na trakove, ki jih nato prepletate na štirih prstih ene roke (s pomočjo druge roke) ali pa z roke na roko. Uporabite lahko tudi volno ali drugo pletivo različnih debelin ter spletete šal, torbico, preprogo, blazino za stol, verižico in še kaj. »Ne samo da recikliramo blago, hkrati tudi razgibavamo prste, kar je še posebej dobro za tiste, ki imajo težave z rokami,« pravi Ljuba, ki vodi tudi kreativni krožek na univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ormožu.

Kljub prizadevanju prehranskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev za pomen zdravega načina življenja (uravnotežena, pestra hrana, vsakodnevno gibanje, izogibanje škodljivim navadam) se v Sloveniji zdravo prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. Hkrati pa o hrani in prehrani med ljudmi kroži nešteto nasprotujočih si ali napačnih škodljivih informacij.

Kot ugotavljajo na Inštitutu za javno zdravje, Slovenci pojemo premalo sadja, zelenjave, polnovrednih žit in izdelkov, stročnic, rib in prehranskih vlaknin, ki so pomembni varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. Po drugi strani zaužijemo preveč soli in sladkorja ter nezdravih maščob. Pogosto prehranjevanje zunaj doma (lokali s hitro prehrano, restavracije) pomeni, da uživamo veliko predelane hrane, ki je sicer energijsko bogata, a revna s hranili, in prevelike porcije. Vse to pa so razlogi, da ima pri nas kar vsaka druga odrasla ženska in več kot 70 odstotkov odraslih moških prekomerno telesno težo. Po podatkih evropskega statističnega urada je Slovenija na sedmem mestu med državami EU z najvišjim deležem prebivalcev s prekomerno telesno težo. Takih je 19,2 odstotka, največji delež pretežkih ljudi je v starostni skupini od 45 in 64 let.