Na Cerkljanskem se s prireditvami za otroke v vrtcih začenjajo tradicionalni Bevkovi dnevi. V spomin na pisatelja Franceta Bevka, ki se je rodil 17. septembra 1890, umrl pa na svoj 80. rojstni dan leta 1970, jih prirejajo že od leta 2006. Letošnji program je posvečen 70-letnici priključitve Primorske matični domovini, saj je pisatelj kot politik v tistih prelomnih časih odigral eno ključnih vlog.

 Koordinator Bevkovih dnevov 2017 je Lokalna turistična organizacija Laufar Cerkno, dogodki pa se bodo odvijali v  različnih krajih: Zakojca, Cerkno, Idrija, Nova Gorica, Ravne pri Cerknem in Hudajužna. Podrobnejši program je naveden na spletni strani: www.gkfb.si/images/dogodki/2017/Bevkovidnevi2017-program.jpg

 V sredo, 13. septembra, bo Ljubljana za nekaj ur postala nevladniška prestolnica. Med 10. in 18. uro se bo namreč na Prešernovem trgu, Tromostovju in Stritarjevi ulici odvijal že šestnajsti vseslovenski Festival nevladnih organizacij LUPA 2017.

Na Bazarju nevladnih organizacij bo na stojnicah ter s plesnimi in glasbenimi nastopi, delavnicami in drugimi dejavnostmi svoje projekte, uspehe ter načrte in cilje predstavilo več kot 120 nevladnih organizacij. Nekatere pa se bodo predstavile kar na osrednjem odru na Novem trgu.

 Letos mineva sto let od izida prve slovenske slikanice Martin Krpan, v kateri je slikar in karikaturist Hinko Smrekar v črno-beli risbi upodobil dvanajst značilnih prizorov iz besedila Frana Levstika.

Ob jubileju je Mladinska knjiga, ki je doslej Martina Krpana ponatisnila že v več kot 240.000 izvodih, izdala knjigo z istimi karikaturami. Pravzaprav so skenirali originalne Smrekarjeve risbe, ki so jih tudi nekoliko restavrirali.  ker so večje od prve izdaje, je tudi najnovejša izdaja slikanice večjega formata.

 Ljubljana bo sredi novembra gostila mednarodno konferenco Eurocities, katere osrednja tema bo krožno gospodarstvo. Ena od inovativnih idej, zasnovanih za konferenco je projekt CHAIRity – Dajte mu še eno priložnost, v središču katerega so stari stoli.

Z mestne občine Ljubljana vabijo meščane in okoličane, da podarite stare ali odslužene stole, ki jih bodo skupaj z učenci štirih osnovnih šol obnovili na delavnicah s kulturno-ekološkim društvom Smetumet. Stole do 25. septembra 2017 prinesite v Zbirni center Snage na Povšetovi ulici 2. Odprt je od torka do sobote med 11. in 18. uro.

Svetovni dan fizioterapije, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Telesna dejavnost vse življenje. Slovenski fizioterapevti  bodo po vsej Sloveniji izvedli več kot 40 dogodkov. Med drugim bodo priredili dneve odprtih vrat, merili bodo telesno pripravljenost ljudi in ocenjevali držo odraslih, prikazali bodo različne terapevtske vadbe in podobno.

 Kot sporočajo iz Združenje fizioterapevtov Slovenije, se vsak dan srečujejo z bolniki s kroničnimi bolečinami in negativnimi posledicami lagodnega življenja, zato poudarjajo velik pomen gibanja za zdravje. Telesna dejavnost izboljša vzdržljivost srca in ožilja ter mišično zdravje in zmanjša tveganje za številne nenalezljive kronične bolezni, kot so srčno-žilne bolezni in sladkorna bolezen tipa 2. Fizioterapevti lahko pomagajo vključiti telesno dejavnost v vsakodnevno življenje posameznika. S poglobljenim razumevanjem vzdrževanja telesne dejavnosti svetujejo o telesnih dejavnostih in vadbi ljudem vseh starosti. S fizioterapevtskimi postopki jim lahko povečajo moč in gibčnost, da se lažje gibajo. Posameznik, ki je v boljši telesni pripravljenosti, se v primeru poškodbe ali bolezni tudi lažje in hitreje rehabilitira, kar ni zanemarljive vrednosti.

Bralci Vzajemnosti zagotovo dobro poznate projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, saj o njem pogosto pišemo. Čeprav deluje že 13 let in vključuje na tisoče ljudi, pa je pozornost širše javnosti vzbudil šele, ko se je razvedelo, da je prejel nagrado Evropskega parlamenta državljan Evrope – za posebne dosežke za leto 2017.

Evropski parlament v utemeljitvi nagrade med drugim ugotavlja, da »program predstavlja izjemen primer dobre prakse na področju prostovoljstva, ki omogoča bolj kakovostno in neodvisno življenje starejših. Skozi prizadevanja za boljše razumevanje in razvoj kulture sodelovanja med generacijami pa odseva pomembne evropske vrednote prostovoljstva in humanizma, solidarnosti, povezanosti, vzajemnega razumevanja in sočutja.«

 Špela Pirnat z Jesenic se je s slikarskimi barvami srečala že v najzgodnejši življenjski dobi, saj je bil njen oče rezbar in slikar samouk. V šolskih letih je še občasno slikala, ko se je zaposlila in si ustvarila družino, pa je v prostem času predvsem šivala oblačila.

V zrelih letih se ji je želja po slikanju vnovič zbudila, in ker se je želela naučiti česa novega, se je vpisala v slikarsko šolo akademske slikarke Brigite Požegar Mulej v Radovljici.

Blizu ji je realistično slikarstvo in slika predvsem v olju na platno. »Nekako ne morem delati abstrakcij, tudi živih barv ne maram. Rada pa slikam portrete. Pri tem se vedno potrudim ujeti pravi izraz na obrazu in značaj osebe. Sčasoma sem se naučila, na kaj moram biti pozorna,« pravi slikarka, ki je članica kluba Dolik, likovne sekcije Kulturnega društva Svoboda Tone Čufar Jesenice. Sodelovala je že na nekaj skupinskih razstavah. Ne udeležuje pa se slikarskih kolonij, pravi namreč, da slika zelo počasi, dolgo pili in popravlja sliko, saj zlepa ni zadovoljna z narejenim.

Niko Dragoš je najstarejši Slovenec

Nikolaj Dragoš, ki zadnjih deset let živi v poljanski enoti Doma upokojencev Center v Ljubljani, je 27. avgusta dopolnil 110 let in tako postal najstarejši Slovenec. Po rodu je iz Bele krajine, čeprav ga je življenjska usoda že zgodaj odpeljala drugam. Opravljal je več poklicev, med drugim je bil graničar, miličnik in knjigovodja in vedno se je zlahka prilagodil novim razmeram. V domu se dobro počuti, pri stotih letih je napisal knjigo spominov, dokler mu je zdravje dopuščalo, pa se je veliko sprehajal.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) vseskozi sodeluje pri aktivnostih za pripravo zakona o demografskem rezervnem skladu. K predlogu zakona imajo precej pripomb, ki jih povzemamo.

Zdus zagovarja stališče, da je treba dolgoročno zagotoviti stabilen vir za dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Iz strategije dolgožive družbe, ki jo je Vlada RS sprejela julija letos, izhaja, da bodo demografska razmerja med tremi generacijami vplivala na mnoge družbene sisteme. Tako tudi na področje pokojninskega zavarovanja, kjer dosedanji viri, opredeljeni z zakonom, ne bodo zadostovali brez vsakoletnega povečevanja sredstev iz proračuna države. Kot izvorni vir je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opredeljen proračun države. Z opredelitvijo dolgoročno učinkovitega upravljanja obstoječega premoženja Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zagotovitvijo stabilnih dodatnih finančnih virov s ciljem povečevanja namenskega premoženja demografskega rezervnega sklada želijo povrniti zaupanje v obstoječi pokojninski sistem tako, da bo aktivna generacija pridobila zaupanje v svojo varno prihodnost v starosti.