Adam dokazal slabše kognitivne sposobnosti

Zveza društev upokojencev je bila eden izmed partnerjev v projektu zgodnjega odkrivanja demence pri starejših Adam, ki se je zaključil julija. Rezultati so pokazali, da ima več ljudi objektivne težave s spominom in miselnimi funkcijami, kot pa so raziskovalci pričakovali.

Testiranja so potekala v prostorih društev upokojencev v šestih regijah. Zanimanje za projekt je bilo izjemno, prijavilo se je desetkrat več prostovoljcev, kot pa so jih potrebovali. V dobrih dveh mesecih so pregledali 457 ljudi (326 žensk in 131 moških), ki so bili v povprečju stari nekaj nad 71 let. S pomočjo presejalnih testov so preverili spominske in miselne sposobnosti in z EEG-tehnologijo posneli možgansko električno aktivnost. Tako so pridobili veliko nevropsiholoških in nevroznanstvenih podatkov, ki bodo v prihodnje pomagali pri bazičnih raziskavah in razvoju novih diagnostičnih metod.  

 V soboto, 2. decembra 2017 

Vstopna mesta: Ljubljana, za odhode iz drugih krajev doplačilo: iz Kranja 10 evrov, iz Novega mesta 16 evrov, iz Kopra 20 evrov (če bo najmanj 15 potnikov).

S parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani se bomo odpeljali ob 5. uri. in se po avtocesti zapeljali mimo Maribora v Avstrijo in mimo Gradca v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Najprej si bomo s turističnim vlakom ogledali zgodovinske znamenitosti starega mesta: mestno hišo, glavni trg, nakupovalno ulico Landstrasse, staro in novo stolnico, znamenje Svete trojice na glavnem trgu ter številne lepe palače. Nato se bomo sprehodili po obali Donave, kasneje pa po mestnih ulicah med številnimi stojnicami s spominki, okraski in darili, se ogreli s kuhanim vinom ali punčem, šli na kosilo ali pokusili znamenito linško torto in uživali v predprazničnem vzdušju lepo okrašenega mesta.

Družina Blatnik iz Artič je imela svoj tamburaški ansambel, saj so fantje sami izdelovali glasbila. Od devetih otrok jih je igralo pet, med njimi tudi mama Branka Brečka, ki je na fotografiji iz leta 1935 z berdo – kontrabasom.

Marija Ogrinc iz Lisc pri Celju je leta 1958 praznovala stoti rojstni dan in je bila takrat najstarejša Celjanka. Ob njej sta hčeri, na levi Neža Lešnik, na desni pa Terezija Slemenšek. Fotografijo hrani njena vnukinja Irma Košenina.

LJUBLJANA

Mestna zveza upokojencev Ljubljana, ki že poldrugo desetletje deluje kot Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev (OSZDU), združuje društva ter aktive in klube upokojencev osrednjeslovenske regije, v katero spadajo Ljubljana ter primestna območja Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Letos zveza, ki jo že dolga leta vodi Marjan Sedmak, praznuje 40 let delovanja. Proslavljanje jubileja so združili s srečanjem upokojencev celotne regije. V kulturnem sporedu je sodelovala tudi Godba ljubljanskih veteranov. Udeleženci pa so slišali mnenja upravnega odbora zveze o aktualnih razmerah v zdravstvenem varstvu ter o usklajevanju pokojnin. (Besedilo in fotografija: Janez Platiše)

V Županovi jami pri Grosupljem, 360 metrov dolgi in  77 metrov globoki podzemni lepotici najdete  številne zanimivosti. Že pri vhodu je dvorana, imenovana Ledenica, kjer je je vedno enaka temperatura, v notranjosti pa lahko obiskovalci občudujejo snežno bel Županov kapnik v Veliki dvorani, mogočen Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani in bleščeči Krstni kamen v Blatni dvorani.

Jama, še posebej Velika dvorana, je tudi zelo akustična, zato v njej občasno prirejajo pevske ali glasbene koncerte. Eden takih bo v soboto, 7. oktobra, ob 15. uri. Med kapljanje vode v kraškem podzemlju se bo pomešala glasba skupine Gross upi, sestava učencev Glasbene šole Grosuplje, ki deluje pod vodstvom prof. Polone Udovič. Skupina izvaja zlasti folk glasbo, od Irske in Skandinavije, preko Slovenije, pa vse do Makedonije. Zaigrajo pa tudi kakšno country, jazz ali klasično skladbo. Pogosto nastopajo, še posebej so ponosni na štiri nastope v Cankarjevem domu v Ljubljani.

 Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.