V Lendavi se pričenja Festival Vinarium, ki bo do 2. septembra postregel z bogatim kulturno turističnim dogajanjem, od koncertov, kuhanja bograča do tradicionalne trgatve. V vinotočih v Lendavskih in Dolgovaških goricah pa obiskovalce vsak dan od 11. do 22. ure pričakujejo s široko ponudbo jedi in vina.

Začetek festivala bo bolj delovne narave, saj bo v petek, 25. avgusta, v mestni hiši strokovni posvet na temo kulturnega turizma v sklopu priprave kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025, za kar si prizadevajo v Lendavi. Večer bo popestril koncert Beethovnovih del v jazz izvedbi madžarske skupine Sarik Peter Trio. Glasbenikom se bo pridružil lendavski komorni pevski zbor Vita.

 V sklopu prireditev pod naslovom Idrijsko poletno doživetje je ena posebej namenjena žlikrofom -  tradicionalni rudarski jedi, pripravljeni iz s krompirjevim nadevom polnjenega testa. Praznik idrijskih žlikrofov bo v soboto, 26. avgusta na Trgu sv. Ahacija v Idriji.

Pester program bo potekal od 11. do 20. ure. Obiskovalci bodo lahko poskušali lokalne kulinarične dobrote, med temi seveda žlikrofe na več načinov, prikazali bodo različne načine postrežbe idrijskih žlikrofov in tudi njihovo  tradicionalno izdelavo, svojo ponudbo bodo ponujali že priznani vinarji in mladi pivovarji. Na programu bo tudi kuhanje in ocenjevanje bakalce (tradicionalna omaka, ki jo ponudijo z žlikrofi) ter preizkus slepega izdelovanja in okušanja žlikrofov v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. 

V Letnem kinu na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo  ta teden na ogled trije znani filmi Nebo nad Berlinom, Rašomon ter  Diplomiranec. Brezplačne projekcije že četrto leto zapored pripravlja Kinodvor. Filme bodo predvajali vsak dan ob 21. uri (tudi v primeru dežja), v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi.

 V torek, 22. avgusta bodo zavrteli  film Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin, 1987) režiserja Wima Wendersa. Letos namreč mineva 30 let od nastanka filma, ki je dobil  nagrado za najboljšo režijo v Cannesu.

 Skupnost socialnih zavodov Slovenije združuje izvajalce institucionalnega varstva starejših, ki skrbijo za več kot 20.500 stanovalcev v domovih za starejše in posebnih zavodih ter zaposlujejo skoraj 11.000 delavcev. Danes so na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, naslovili odprto pismo, v katerem opozarjajo, da lahko zniževanje cen zdravstvenih storitev in povečevanje stroškov dela pripelje do položaja, ko socialni zavodi ne bodo zmogli izplačati plač svojim zaposlenim. Vsebino pisma, ki so ga poslali tudi v kabinet vlade RS, povzemamo v nadaljevanju.

 Najstarejše koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju so nastale nekje v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Koliščarji so  postavljali majhne skupine samostojnih kolib na kolih vse do srede  srede 2. tisočletja pr. Kr., ko je jezero v celoti prekrilo barje. Bili so zelo iznajdljivi in so živeli v sozvočju z naravo,  ukvarjali so se s poljedeljstovm, lovom in ribolovom, nabirali gozdne sadeže in plodove, na kopnem so redili govedo, ovce, koze in svinje. Izdelovali so lončene posode, dolbli drevake za prevoz po vodi in izdelovali lesene  vozove. Prav pri nas, na barju v okolici Vrhnike,  so našli najstarejše prazgodovinsko leseno kolo z osjo ...

 V Narodni galeriji bodo prihodnje leto pripravili pregledno razstavo o Ivani Kobilca (1861–1926), najbolj priljubljeni slovenski slikarki vseh časov. To bo prva Kobilčina razstava po letu 1979, na njej pa želijo predstaviti tudi slike, ki so bile do sedaj širši javnosti manj ali celo nepoznane, saj je slikarka svoja dela posvetila predvsem zasebnim naročilom.

Zato vabijo vse, ki imajo morda doma sliko Ivane Kobilce ali kakršnokoli dokumentarno gradivo, da to sporočijo v Narodno galerijo, Puharjeva 9, 1000 Ljubljana, telefonska številka:  1 24 15 419, e-pošta: fototeka@ng-slo.si

Ljubitelji klasične glasbe ste v soboto zvečer vabljeni na koncert samospevov v sklopu cikla Glas iz davnine, ki ga pripravljata Muzej novejše zgodovine Slovenije in Kulturno umetniški zavod PerArtem.

Sopranistka Sabina Cvilak in pianist Nejc Lavrenčič bosta na koncertu Pesmi iz daljave  v Viteški dvorani Cekinovega gradu izvedla izbor priljubljenih slovenskih samospevov Frana Serafina Vilharja, Josipa Pavčiča in Antona Lajovica, pa tudi samospeve Richarda Wagnerja na poezijo njegove velike ljubezni M. Wesendonck. Slišali boste tudi uglasbitve monologov dveh tragičnih ženskih likov iz sveta dramatike in sicer Marjetke iz Goethejevega Fausta in Ofelije iz Shakespearovega Hamleta.

 Ptujske ulice in trge bodo do nedelje zasedli gladiatorji, legionarji, senatorji, vestalke in drugi Rimljani. Začenjajo se namreč  X. Rimske igre, ko se Ptuj za nekaj dni spremeni v rimski Poetovio, pred 2000 leti je bil namreč vojaška postojanka, kasneje pa pomembno trgovsko in obrtno mesto.

 Več kot 800 udeležencev iz šestih držav bo predstavilo življenje in običaje v starem Rimu. Danes zvečer odpirajo velik rimski tabor na Štukih ob cesti Ptuj-Vurberk, kjer se bodo otroci vse dni lahko pomerili v raznih veščinah in spoznavali življenje rimskih vojščakov, zvečer pa bo zabava za odrasle.

Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) ocenjujejo, da je prva polovica letošnje poletne planinske sezone v planinskih kočah med boljšimi v zadnjih desetih letih. Posebno dobro sezono beležijo planinske koče v osrednjem delu Julijskih Alp. Oskrbniki v planinskih kočah opažajo višji obisk in porast prometa, k čemur pripomoreta tudi vroče in jasno vreme ter visok poletni obisk tujcev.

V Sloveniji je 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč, ki so najbolj obiskane v poletnih mesecih. Kot sporočajo z PZS, planinske koče glede na povprečje zadnjih petih let beležijo približno deset odstotkov višji obisk in podobno več nočitev. Opažajo tudi, da so ljudje v kočah spet začeli nekoliko več trošiti, kar je delno povezano tudi z vse večjim deležem tujcev, ki so praviloma večji potrošniki kot domači gostje. V preteklem desetletju je delež tujcev, ki prespijo v planinskih kočah, predstavljal tretjino prenočevalcev, v zadnjih treh letih se približuje 40 odstotkom.

 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenski center za raziskovanje samomora Inštitut Andrej Marušič Univerza na Primorskem, Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA Slovenija in Slovensko združenje za preprečevanje samomora že četrto leto ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora organizirajo akcijo Prekolesarimo svet. V akciji lahko sodelujete od danes, 10. avgusta, do 10. septembra 2017, ko uradno obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomor.

Letošnje geslo je Vzemi si trenutek, reši življenje, in poudarja pomen skupnosti in pozornosti do bližnjega. Izpostavlja pomen medčloveške pomoči in pogovora oziroma prve psihološke pomoči. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, približno 25-krat toliko pa jih samomor skuša storiti.