Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in Festival za tretje življenjsko obdobje vabita vse, ki svoj prosti čas posvečate fotografiji, da sodelujete v fotografskem natečaju na temo »Prijateljstvo«.

 V objektiv ujemite človeka in skupnosti, v katerih ustvarjamo, živimo in se s svojim delom in aktivnostjo vsakodnevno potrjujemo. Pri tem imejte v mislih dejstvo, da s fotografijo motiviramo in spodbujamo prijateljstva, ustvarjalnost, delavnost, humanitarnost in zdrav življenjski slog.

 Tudi na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo od 26. do 28. septembra, bo v drugem preddverju Cankarjevega doma deloval ZDUS-ov kotiček. V njem društva upokojencev predstavljajo svoje dejavnosti s področja ročnih del, kulinarike in zeliščarstva. Obiskovalci si lahko ogledajo izdelke in tudi postopke izdelovanja denimo prtičkov, papirnatih rož, izdelkov iz lesa, nakita, okraskov in podobnega.

 ZDUS vabi društva upokojencev (DU), ki se želijo predstaviti, da se prijavijo do 15. avgusta in sicer pod naslednjimi pogoji:

 V Železnikih se z večerno okroglo mizo na temo »Klekljanje – ekonomski in neekonomski kapital Selške doline« začenjajo tradicionalni, že 55. Čipkarski dnevi. Letos potekajo pod sloganom »Starejši z mladimi: Pomen zgodovinske dediščine za razvoj evropskega podeželja«. Slovesno odprtje bo sicer zvečer, torej 13. julija, ob 19. uri v Kulturnem domu Železniki.

 Vse do nedelje bodo na različne načine predstavljali  domačo dediščino Selške doline. Prireditev bodo zaznamovale razstave čipk v Kulturnem domu Železniki in Galeriji muzeja Železniki, po vsem starem delu mesta bodo čipke na ogled na oknih hiš, v Špendalovi hiši pa bo razstava »kangl’c«, ki že dolgo let pripadajo »Železn’karjem«.

 Številne slovenske planinske koče so izvedle raznovrstne energetske in okoljske naložbe, ki v veliki meri zmanjšujejo negativne vplive teh objektov na okolje. V okviru projekta Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin bodo nekatere predstavili na dneh odprtih vrat, ki bosta 15. julija in 16. septembra na Domu na Menini planini, Domžalskem domu na Mali planini in Koči na Planini pri Jezeru.

Vodena predstavitev okoljsko-energetskih naložb v teh planinskih kočah bo ob 11. in 15. uri. V Domžalskem domu bo ob 11. uri tudi predavanje Energenti in preprosti energetski ukrepi v stavbah, namenjeno vsem lastnikom objektov, od planinskih koč do lastnih hiš oz. stanovanj.  Za informacije in podatke bodo obiskovalcem na voljo predstavniki planinskih društev, ki so lastniki planinskih koč. V največji meri so te naložbe male biološke čistilne naprave, toplotna izolacija fasade in streh, leseno zunanje stavbno pohištvo, pridobivanje elektrike prek obnovljivih virov energije ter manjši ukrepi za zmanjšanje porabe energije in vode.

V uradu varuhinje človekovih pravic so danes odprli prvo Demenci prijazno točko (DPT) pri nas, Tu lahko osebe z demenco, ki so še samostojne ter svojci bolnikov dobijo informacije in pomoč, če jo potrebujejo. Zaposleni v uradu varuhinje so s pomočjo združenja Spominčica opravili izobraževanje za sporazumevanje z osebami z demenco.

 Demenci prijazno točko v uradu varuha na Dunajski 56 v Ljubljani sta slovesno odprli varuhinja človekovih pravic Vesna Nussdorfer in Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica. Odprtje te točke, ki naj bi ji sledile še mnoge, pomeni korak dlje k opolnomočenju in vključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev. V  Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija si namreč prizadevajo da bi bolniki ostali čim dlje v domačem okolju, kjer bi se počutili sprejete in varne ter tudi koristne ter bi živeli čim bolj kakovostno. Zato si prizadevajo zagotoviti demenci prijazno okolje, da bi tudi sosedje, prijatelji ter drugi, s katerimi se osebe z demenco dnevno srečujejo (trgovci, poštarji, policisti, bančni uslužbenci in drugi poznali demenco in vedeli, kako naj se z obolelim sporazumevajo.

Sedmega julija se je zaključil vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence, ADAM (okrajšava za Alzheimer-Demenca Avtomatizirane Meritve). S pomočjo EEG tehnologije so 459 udeležencem med 60. in 90. letom v šestih slovenskih regijah preverjali možgansko aktivnost in preko določenih testov zaznavali motnje v miselnih in spominskih sposobnostih.

Partnerji pri projektu: Blckb, družba za aplikativno nevroznanost d.o.o., Zavarovalnica Triglav, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, Združenje Spominčica ter Zveza društev upokojencev Slovenije, so sodelovali v zaključni razpravi. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da propadanje višjih miselnih funkcij ni del starosti, temveč bolezni – demence. Zato je pomembno ohranjati kognitivne funkcije in sposobnosti – biti pozoren, se znati orientirati, drugače pričnejo možganske funkcije propadati. Ker je v Sloveniji premalo zdravnikov (sploh za to področje), je po njegovem mnenju ozaveščanje ljudi ključnega pomena. Podatki, ki jih bodo dobili iz projekta ADAM, bodo zelo pomembni, saj je potrebno poiskati tiste, ki čutijo prve spremembe. Prvi simptomi pa se pojavijo že 10 do 20 let pred nastopom bolezni.

 Napihljivi grad, ki razveseljuje najmlajše in tudi malo manj mlade, praznuje štirideset let. Prvega je postavila Dunajčanka Elisabeth Kolarik in sicer leta 1977 v zabaviščnem parku Prater.

Podjetnica, ki je kot majhna deklica zelo rada skakala po postelji, je v Londonu pri izdelovalcu balonov naročila napihljivi grad za hčerino sobo. Poslala je svojo skico in v polomljeni angleščini povedala, da želi grad v velikosti dva krat štiri metre, pri tem pa je pozabila, da v Angliji merijo v inčih. Na veselje hčere je, ko je grad prispel, ta meril kar osem krat enajst metrov, zato so ga postavili v zabaviščnem parku Prater. Na željo takratnega župana Helmuta Zilka pa so ga za nekaj časa postavili na trg pred dunajsko mestno hišo in hitro je postal prava svetovna atrakcija.

 Vlada je sprejela odločitev, s katero želi trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Od 1. januarja 2019 bodo na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične vrečke, ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana

S spoštovanjem uredbe se bodo spremenili vedenjski vzorci potrošnikov, zmanjšali bomo količino odpadkov, v naravi bo manj smeti. Cilj te uredbe je, da bi do konca leta 2019 na leto porabili manj kot 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa celo manj kot 40 vrečk na posameznika.

Bela krajina je (med drugim) znana po belih brezah, belem platnu, iz katerega so narejene noše, in črni človeški ribici. Prav res pa obstaja tudi črni močeril, podvrsta človeške ribice, ki so ga do zdaj našli le na treh lokacijah v okolici Črnomlja. Večina nas je gotovo obiskala Postojnsko jamo in vsaj enkrat v življenju videla belo človeško ribico. Koliko med nami pa se lahko pohvali, da je videlo tudi črno? 

V primerjavi z bolj znano belo človeško ribico ima črna krajše noge, bolj zaobljeno glavo, več vretenc v hrbtenici trupa in dokaj dobro razvite oči, opazijo se kot drobni črni piki, obrobljeni z belim tankim obročem. Seveda pa je njena posebnost temno pigmentirana koža, ki je pravzaprav bolj temno vijoličasta kot črna. Ker s svojim temnim telesom in rdečimi škrgami spominja na črne parklje z rdečim jezikom, je biolog prof. dr. Boris Sket črnemu močerilu nadel strokovno ime Proteus anguinus parkelj. Enako kot beli tudi črni močerili lahko živijo celo do 100 let. Ker živijo na zelo omejenem prostoru, pa so črni močerili veliko bolj ogroženi zaradi onesnaževanja okolja.