V  Kostelu ob prazniku Marijinega vnebovzetja že nekaj let pripravljajo tradicionalno tamburanje« s »Kostevskim sajmom« in »Kostevsko veselico«. Letos bodo na prireditvi 14. in 15. avgusta nastopili Preloški muzikanti, Band K-Rocks, KUD "Zametski koren" z Reke, Tamburaška Skupina Dupljak, Ansambel Toneta Rusa ...

Prireditev bodo v ponedeljek zvečer začeli Preloški muzikanti z etno koncertom, naslednji dan pa se bo dogajanje nadaljevalo ob 10. uri  s sveto mašo ter sejmom domače in umetnostne obrti, za otroke in tudi starejše z "ustvarjalno žilico" pa bodo  pripravili kotiček "Kostelski direndaj". Ob 11. 30 bo povorka nastopajočih skupin v ljudskih oblačilih krenila do prireditvenega prostora, kjer bo veselo do večera.

V skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom so se s prvim avgustom zvišali denarna socialna pomoč, varstveni dodatek ter pogrebnina in posmrtnina.

 Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, določeni znesek naj bi še omogočal preživetje. Trenutno jo prejema 53.558 oseb. Uveljavite jo lahko, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje dohodkov, hkrati  pa so izpolnjeni še drugi določeni pogoji. Znesek denarne socialne pomoči za samsko osebo po novem znaša 297,53 evrov ali največ 889,61 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in brez zaposlitve). 

 V Sloveniji še vedno kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Marsikateri je že večkrat poskusil odnehati, a brez podpore domačih in tudi širšega okolja to le redkim uspe. Vendar se velja potruditi, opustitev kajenja je namreč koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja. 

Kadilci, ki si želijo prenehati s to škodljivo razvado, zlahka najdejo strokovno pomoč, izbirajo lahko celo med različnimi oblikami. V zdravstvenih domovih se lahko odločajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Za obisk ne potrebujejo napotnice osebnega zdravnika.

Velika planina daje v poletnem času dobrodošlo zavetje pred pripekajočo vročino. Avgusta, v dneh okoli godu zavetnice kapelice na Veliki planini – Marije Snežne (5. 8.) je na planini še posebej veliko obiskovalcev. Takrat pastirice in pastirji radi obudijo stare običaje in obiskovalcem pokažejo, kako so živeli ter delali nekoč.

Ena izmed etnoloških posebnosti je trnič, trdi sir značilne hruškaste oblike iz skute, smetane in soli, okrašen z ornamenti, ki jih v sir stisnejo z rezljanimi  lesenimi paličicami, »pisavami«. Pastirji so jih izdelovali zlasti v 19. in v začetku 20. stoletja med poletno pašo na Veliki, Mali in Gojški planini, jeseni pa so jih v dokaz ljubezni in zvestobe ali pa kot znak snubitve podarjali ženam in dekletom. Vedno so naredili po dva enaka trniča hkrati, saj naj bi simbolizirala ženske dojke. enega je pastir podaril izvoljenki, drugega je obdržal. Trniče prodajajo kot turistične spominke, v gostilnah in restavracijah sir uporabljajo tudi pri pripravi jedi. 

 Kakšno zibelko je imel France Prešeren, največji slovenski pesnik? Kje je pisal pisma Matija Čop, znameniti slovenski jezikoslovec? Kako je Fran Saleški Finžgar dobil navdih za epske spopade med Slovani in Bizantinci? Kaj se je od tega mojstra ljudskih zgodb naučil Janez Jalen in kakšne so njegove planinske povesti?

Če jih ne poznate, lahko odgovore na ta vprašanja izveste na Poti kulturne dediščine v Žirovnici. Ta povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna, njegovega prijatelja Matije Čopa, pisateljev Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna. ter čebelnjak Antona Janše. Z vodnikom se lahko po poti odpravite  vsako 4. soboto v mesecu med marcem in oktobrom, pohod traja od 10. do 17. ure. Organizatorji so dodali še sladkorček: ob nakupu vstopnice za ogled katerekoli muzejske hiše na Poti kulturne dediščine, vas ob predložitvi računa vsako četrto soboto čaka brezplačna vožnja z lojtrnikom, ki bo vozil s parkirišča v Vrbi ob določenih urah.

 Ste kdaj razmišljali, kako so pred tisočletji naši predniki gradili bivališča, pridelovali hrano, prevažali tovor, če niso imeli sodobnih pripomočkov? A bili so nadvse iznajdljivi, nam govori zgodovina skozi najdbe arheologov.  Med drugim so vodni arheologi leta 2015  iz Ljubljanice na Vrhniki potegnili rimski deblak s konca 2 stoletja pr. n. št.

In gradnjo prav takega, le morda nekoliko manjšega, deblaka si lahko ogledate na Špici v Ljubljani. Izdelava replike sodi v projekt Navis, v katerem želijo Skupina STIK, Zavod za podvodno arheologijo in  Arheofakt (Arheološki izkustveni center) s še drugimi partnerji rekonstruirati plovila, ki so nekoč plula po Ljubljanici. Vsako leto nameravajo zgraditi čoln ali ladjo iz določenega obdobja zgodovine - z orodji in tehnikami gradnje, ki so bile značilne v tistem obdobju.

Poznavalci pravijo, da se čebele v mestih bolje počutijo, dlje živijo in so bolj zdrave kot denimo na podeželju. V mestih imajo namreč bolj raznoliko pašo,  saj v parkih in drevoredih, na zelenicah in zasejanih gredicah  rastejo številne neškropljene medovite rastline. Čebele  zlahka najdejo medičino in cvetni prah, zato je med zelo kakovosten in različnih okusov. 

Zato ni čudno, da postaja urbano čebelarstvo vse bolj priljubljeno in tudi Ljubljana ne zaostaja. Čebelji panji stojijo že nekaj let na strehah Cankarjevega doma, Centra kulture Španski borci, hotela Park, ob Vodnem mestu Atlantis sredi nakupovalnega središča BTC, ob robu Tivolskega parka. Med v Mestni občini Ljubljana uporabijo kot protokolarno darilo.  Julija pa so urbani čebelnjak postavili tudi v Botaničnem vrtu. 

  Če si želite ogledati odsev visokih gora v kristalni jezerski vodi, če vas zanima, kakšne so smučarske skakalnice poleti in  bi radi izvedeli več o  "Kranjski Sibiriji", pa se vam v tej vročini ne da voziti z avtomobilom po Kranjski Gori in okolici, je tu rešitev. Vožnja s turističnim avtobusom od Mojstrane do Rateč, ki vse do septembra  od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure kroži  po trasi: Kranjska Gora – Gozd Martuljek -  Mojstrana – Slovenski planinski muzej - Slap Peričnik - Dovje - Belca – Kranjska Gora – Podkoren - Rateče - Nordijski Center – Podkoren – Jasna – Kranjska Gora.

 V Parku vojaške zgodovine, ki se razprostira na območju starih italijanskih kasarn v Pivki lahko spoznamo del zgodovine slovenskega naroda, ki je žal vsaj delno povezana tudi s tragičnimi dogodki. V poletnem času je park za obiskovalce odprt vsak dan od 10. do 18. ure.

 V paviljonih so na ogled stalne razstave, občasno pa gostijo tuje, kot je razstava fotografij Alessia Franconija z naslovom Tu se je bojevalo 1914-1918! Milančan Alessio Franconi predstavlja fotografije nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti. prizorišča nekdanjih bitk pa tudi velika vojaška pokopališča. Kot je povedal ob odprtju razstave, je razstavo pripravil v opomin nam vsem ter v spomin na njegove sorodnike in vse padle v prvi svetovni vojni. Na eni od fotografij so zgubane roke njegove stare mame, ki v rokah drži srebrno medaljo za hrabrost. Posthumno jo je prejel njen oče, ki je leta 1916 padel na Debeli Griži na kraškem delu soške fronte. Razstava, s katero so v parku obeležili stoletnico prve svetovne vojne, bo na ogled do 30. septembra

Policisti opozarjajo, da je v poletnem času več vlomov v stanovanja in hiše, medtem, ko so  stanovalci na dopustu. Res pa je, da je vse več drznih tatvin tudi tam, kjer je kateri od stanovalcev doma. Še posebej na udaru so starejši, ki živijo bolj na samem.

Policisti svetujejo, da so vhodna vrata vedno zaklenjena (tudi ko ste doma). Bodite previdni pri stikih s tujci, ki nenadoma potrkajo na njihova vrata z različnimi izgovori. Mogoče je, da nimajo poštenih namenov, saj je vedno več primerov, ko se na vratih pojavita dva ali trije. Eden zamoti stanovalca in ga s kakšnim izgovorom poskuša zvabiti stran, medtem pa drugi vstopijo v hišo ter kradejo denar in vrednejše predmete. Seveda pa je tudi pametno, da večjih vsot denarja in dragocenega nakita ne hranite doma.