-
Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (DOZ Ljubljana). Stare vzorce dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo izdelalo 24 klekljaric, med njimi osem osnovnošolk, in tako povezalo preteklost s sedanjostjo.
Razstava o tradiciji ljubljanskega klekljanja je na ogled do 8. novembra. Na voljo je tudi katalog z 32 izbranimi vzorci in fotografijami čipk iz muzejske zbirke. Več o tradiciji ljubljanskega klekljanja preberite na spletni strani www.mgml.si.
-
Nagradno vprašanje: Kako je ime drugemu možu avtorice Alenke Kesar, sicer piscu humornih knjig?
Osebnoizpovedna knjiga Druga žena Alenke Kesar je iskrena izpoved o njeni ločitvi in o tem, kako je našla novo ljubezen in se znašla v vlogi druge žene. Spisana je ganljivo, čutno in brez olepševanja ter nam vrača vero v ljubezen in pokaže, da lahko tudi za dežjem ločitve posije najlepše sonce. Knjiga gane do solz in nas hkrati opremi s pogumom, da se je za pravo ljubezen vredno boriti.
-
Kje je to prelepo jezero?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel bombažno vrečko Vzajemnosti.
Odgovor iz septembrske številke: Na fotografiji so Lovrenška jezera na Pohorju.
Darilo prejme: Ana Eržen, Mavčiče.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Koliko volivcev je na plebiscitu 10. oktobra 1920 glasovalo za priključitev Koroške Avstriji?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili bombažno vrečko Vzajemnosti.
Rešitev iz septembrske številke: Sirimavo Bandaranaike je bila julija 1960 izvoljena za prvo predsednico vlade Cejlona, današnje Šrilanke.
-
Na fotografiji sta prijateljici iz Otošč: Ivanka Bratož, rojena leta 1913, s psičkom v naročju in Marija Koritnik, rojena leta 1914, ki v naročju drži mucko. Fotografijo hrani Ivankina hčerka Marija iz Pliskovice na Krasu.
Pred fotografa so se korajžno posedli trije bratje Orešnik s Polzele: Pavel (rojen 1901), Franc (1903) in Vinko (1905). Vsi trije so kasneje telovadili v sokolskih vrstah. Fotografijo nam je poslala Vinkova hči Marija Orešnik iz Ljubljane.
-
ŠENTJUR
Društvo upokojencev Šentjur vabi ob svoji 70. obletnici na »dvojno« razstavo. Rokodelska sekcija Klepetulje DU Šentjur bo predstavila ročna dela, slikarka Vilma Mavrič Krisper pa svoja likovna dela.
Razstava bo do 18. oktobra odprta v Galeriji Zgornji trg Šentjur na Mestnem trgu 10, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, lahko pa se za ogled posebej dogovorite na tel. št.: 041 660 091. (Besedilo in fotografija: A. Ž.)
PIRAN
-
Približno 9000 ljudi se pri nas spopada s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave, prav tako nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.
Parkinsonova bolezen pri vsakem bolniku poteka drugače, značilno pa je, da je kronična in neozdravljiva bolezen, da se stanje počasi slabša in večina bolnikov ima sčasoma tako hude motorične težave, da ne morejo samostojno živeti. Veliko bolnikov obišče nevrologa ravno zaradi težav pri gibanju, kot so upočasnjena hoja, težave z ravnotežjem, »vlečenje« ene noge, okorelost, mrtvičenje po eni strani telesa in tresenje, ki je morda najbolj značilen simptom. Vendar pa se bolezen začne že vrsto let prej, in sicer z manj značilnimi znaki. Pogost je nemiren spanec, ko bolnik med spanjem kriči in brca ali tolče z rokami okoli sebe. Pojavijo se spremembe v vedenju in razpoloženju, tesnoba, depresija, zaprtost, motnje pri uriniranju, erektilne motnje, omotice, bolečine v okončinah ali sklepih, izguba voha.
-
Društveni prapor na pogrebu
Na uredništvo se je obrnila bralka, ki jo je zelo prizadelo nepietetno dejanje enega od društev upokojencev. Ob smrti njene znanke, dolgoletne članice društva, so namreč zavrnili, da bi ji ob slovesu postavili društveni prapor oziroma da bi na pogrebu sodeloval praporščak, ker naj ne bi bila več članica društva. Umrla gospa je zadnji dve leti živela v domu za starejše občane in je bila precej oslabela, sama ni zmogla plačevati članarine, sorodniki pa se na to niso niti spomnili, vendar pa po mnenju bralke to ne bi smel biti razlog, da bi ji odrekli spoštovanje na pogrebu.
Vse več starejših se ima za dokaj zdrave
Starostna meja, kdaj je kdo star, ni jasno določena. V Sloveniji se običajno šteje za prelomnico dopolnjeno 65. leto starosti. Po podatkih statističnega urada RS je bilo 1. januarja 2020 med prebivalci takih, ki so bili stari 65 ali več let, 424.000 ali 20 odstotkov (pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let naj bi jih bilo 24 odstotkov).
Letošnji mednarodni dan starejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. V luči pandemije covida-19 je glavna tema tega dne: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja. Na statističnem uradu so strnili nekaj podatkov, ki so jih dobili iz anket, narejenih v zadnjih treh letih.
Starejši v neenakopravnem položaju
Ob mednarodnem dnevu starejših (1. oktober) Sindikat upokojencev Slovenije ugotavlja, da pristojni v državi že več desetletij probleme, ki tarejo starejše pometajo pod preprogo – kar se je še izraziteje pokazalo z novim koronavirusom.
Še vedno nimamo sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, zdravstveni sistem ni prilagojen potrebam starejših in invalidov, veliko starejših živi v revščini ter v neprimernih bivalnih pogojih, da o pomanjkanju prostih mest v domovih za starejše niti ne govorimo. V sindikatu upokojencev zato od vlade zahtevajo takojšnje ukrepe in sicer, da prične z aktivnostmi za pridobitev novih kadrov za potrebe dolgotrajne oskrb, da poskrbi za ureditev delovnih pogojev in nagrajevanja. Prav tako zahtevajo, naj vlada skupaj z lokalnimi skupnostmi pregleda možnosti za organiziranje negovalnih bolnišnic, začne reorganizacijo pomoči na domu (ki mora biti dostopna vsem in cenovno sprejemljiva), ter začne urejevati pogoje za ureditev bivalnih pogojev starejših in invalidov - po zgledu EKO sklada oblikuje sklad za subvencioniranje vgradnje dvigal v več etažne stavbe in prilagoditev stanovanj.
