Starejšim, ki živijo daleč od urbanih središč s slabo prometno povezavo in nimajo v bližini svojcev, veliko pomeni, da jih pride nekdo z avtomobilom iskat na dom, jih pelje, kamor želijo, in jih domov tudi pripelje. Če prevoza ni treba plačati, še toliko bolje, saj vsak prihranjeni evro pride še kako prav. Še več pa jim pomeni občutek, da je nekomu mar za njihove potrebe.

Da jim je še kako mar za potrebe in želje starejših, z brezplačnimi prevozi že sedem let dokazujejo v Zavodu Sopotniki, zavodu za medgeneracijsko solidarnost. Prostovoljni voznice in vozniki so skupaj s koordinatorji v teh letih marsikomu res postali nepogrešljiv sopotnik v življenju. Imajo več kot 2700 uporabnikov na območju petnajstih občin: Divača, Sežana, Hrpelje - Kozina, Sevnica, Brežice, Krško, Kočevje, Postojna, Pivka, Ajdovščina, Ankaran, Litija, Šmartno pri Litiji, Cerknica in Idrija.

Prihodnje leto bomo dvema velikima imenoma iz slovenske kulturne zgodovine namenili še posebno pozornost, saj je vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca in Josipa Jurčiča.

Februarja se bomo spomnili 100. obletnice smrti skladatelja Josipa Ipavca, ki je poznan kot avtor prvega slovenskega baleta. Rodil se je 21. decembra v Šentjurju in je bil sin Gustava in nečak Benjamina iz znane šentjurske zdravniške in skladateljske družine. Poznavalci pravijo, da je bil eden tistih ustvarjalcev, ki so enakovredno prispevali k slovenski literarni moderni ali slikarjem impresionistom, čeprav je bil za časa življenja premalo cenjen. Še kot študent je skomponiral prvi slovenski balet Možiček. Pri srcu so mu bili samospevi, najbolj znan je verjetno Imel sem ljubi dve, čeprav je večinoma skladal na nemška lirična besedila, zlasti rad je imel pesmi Heinricha Heineja. Kar pet let je ustvarjal komično opero Princesa Vrtoglavka, ki pa je premiero doživela šele novembra 1997 v mariborski Operi. Josip Ipavec je umrl 8. februarja 1921.

Spominska soba pisateljice Ivanke Mestnik

V Drašči vasi v Suhi krajini so septembra svečano odprli spominsko sobo pisateljice Ivanke Mestnik. Čeprav že dolgo živi v Novem mestu, je na rojstno vas zelo navezana, njeno sobo pa so uredili v Hiši kulture in nature, rojstni hiši njene matere. Med triindvajsetimi knjigami je sklepno delo njenega literarnega opusa iz leta 2019 z naslovom Krka, zelena žila do srca. Iz srca pa je napisala tudi druge leposlovne bisere, kot so Grenki kruh, v katerem spoznamo življenje Suhokrajinčanov v zadnjih dvesto letih, izjemno delo Kulturnozgodovinski vodnik po Suhi krajini, najbolj avtobiografsko delo Vikend na vasi, Beli čeveljčki in druge knjige za otroke in odrasle. Na odprtju je pisateljica s svojo živo pripovedjo osvetljevala svoje spomine na rodno vas in bodrila sovaščane, naj zaupajo vase, naj gojijo medsebojno strpnost in človečnost ter s povezovalno močjo stopajo novi sreči naproti.

Janeza Stergarja, profesorja zgodovine in geografije ter dolgoletnega predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, imenujejo kar »živa enciklopedija vsega, kar zadeva slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«. Zlasti dobro pozna razmere na avstrijskem Koroškem, saj jih spremlja že več kot petdeset let. Za zasluge s področja čezmejnega sodelovanja, posredovanja v podporo koroškim Slovencem, predvsem pa za ohranjanje osebnih »živih« stikov z rojaki zunaj slovenskih meja je dobil priznanja tako zamejskih Slovencev kot Republike Slovenije. Pogovarjala sva se predvsem o položaju koroških Slovencev v luči stote obletnice plebiscita, ki je določil mejo med tedaj novima Kraljevino SHS ter Republiko Avstrijo.

Na fotografiji, ki je nastala leta 1938 na Preloki v Beli krajini, sedi v ospredju Ana Žunič v bluzi in krilu iz domačega platna, stara mama Marije Belavič iz Črnomlja, ki hrani fotografijo. Na desni stoji njena sestrična Ana, na levi pa teta Magda.

Ljubljanska gostilna Bizeljčan v Šmartnem pod Šmarno goro se je nekoč imenovala Pod lipo, lastnik je bil Franc Trojer. Fotografija, ki še visi v gostinskih prostorih, je iz leta 1933, na njej je tudi Matilda (Tilka), njegova hči iz prvega zakona, ki je februarja letos praznovala sto let, nam je sporočila njena hči Matilda Perme iz Domžal.