Skoraj milijarda ljudi po svetu ima duševno motnjo, vsakih 40 sekund nekdo umre zaradi samomora, depresija pa je vodilni vzrok za bolezen med otroki in mladimi, je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru. Zdaj postajajo vidne posledice pandemije na duševno zdravje ljudi, številne skupine, ki že imajo motnje, tvegajo, da se jim bo stanje še poslabšalo, če ne bo ustreznega ukrepanja, je posvaril.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opredeljujejo duševno zdravje kot pozitiven odnos do sebe in drugih, sposobnost uspešnega soočanja z izzivi, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, občutek moči in optimizma. Pandemija covida-19 je pomembno spremenila svet, kar je pri številnih vplivalo na počutje in duševno zdravje, so izpostavili.

 Ste vedeli, da je iz tako imenovanih invazivnih rastlin mogoče izdelati marsikaj koristnega? Iz japonskega dresnika, robinije in zlate rozge izdelujejo papir, iz izvlečkov japonskega dresnika in plodov octovca pridobivajo barvila, uporabna sta tudi za izdelovanje preparatov za zatiranje polžev in drugih vrtnih škodljivcev, iz topinamburja in štrbonclja pa se da skuhati okusne jedi.

Z kaj vse še lahko uporabimo te rastline, boste izvedeli na 3. festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin, ki bo  potekal v sredo, 7. oktobra, med 10. in 17. uro, na Bregu v Ljubljani. Ogledali si boste lahko vzorce lesa invazivnih tujerodnih drevesnih vrst in iz njih narejene izdelke ter se seznanili z barvnimi premazi, ki so narejeni na osnovi ekstraktov iz teh rastlin. Prikazali bodo analizo dveh tipov biološkega reaktorja, kjer potekajo metabolne pretvorbe, in mobilno platformo za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi rastlinami, ki je prejela priznanje Fakultete za upravo na natečaju Premik naprej 2020.

 V sklopu 18. Koroških kulturnih dnevov vas vabimo na razstavo Nežike A. Novak in koncert mešanega pevskega zbora iz Pliberka.

V Galeriji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je odprta razstava keramičnih del Nežike A. Novak z naslovom »Šepet zemlje / Erdgeflüster«.

Nežika Agnes Novak, rojena 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je nekaj časa študirala arhitekturo na Tehnični univerzi na Dunaju, leta 1990 je opravila mojstrski izpit keramičarke v Celovcu. Kot svobodna keramičarka živi in deluje v Beli pri Železni Kapli. Od 1990 je imela dvajset samostojnih razstav v Avstriji in Sloveniji in je sodelovala na petnajstih skupinskih razstavah. Na razstavi, ki je na ogled do 10. oktobra, med 12. in 18. uro  v galeriji  na Trgu francoske revolucije 3, predstavlja 25 svojih del.

Nujno je dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje. Namesto v marcu, ob Svetovnem dnevu ustnega zdravja, so jo pripravili jeseni. Izpostavljajo zlasti  osebno odgovornost vsakega posameznika za svoje ustno zdravje.

Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice,  Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine so skupaj pripravili nazorna informativna gradiva in videoposnetke za vsako generacijo posebej. Dostopna so na povezavi:

 Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in  v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do  23 oktobra.

Razstavo so pripravili  v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je  na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.

 »Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.

Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.

Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.

Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V  Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.