-
Zaščitni ukrepi učinkujejo le skupajZdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da lahko kakršnokoli omalovaževanje resnosti okužb s covidom-19 ali zavajanje, da virusa sploh ni, povzroči veliko težav ali celo pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti. Kako se bo virus dejansko širil, namreč nihče ne more napovedati.
V jesensko-zimskih mesecih je še več virusnih okužb zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in zaradi hladnega ter vlažnega vremena. Zato je pomembno, da vsak posameznik dosledno upošteva zaščitne ukrepe, kot so nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ter ohranjanje fizične razdalje, saj bomo le tako omejili širjenje koronavirusa. Ne vemo natančno, kakšne so dolgoročne posledice okužbe, zato velja biti previden. Kot kažejo prve raziskave, so med tistimi, ki so že preboleli koronavirusno bolezen, pogostejše okvare srčne mišice, več je tromboz in posledično možganskih kapi, značilne so tudi hujše okvare pljuč. Nobeden od teh ukrepov sicer ni stoodstotno učinkovit, skupaj pa delujejo, poleg tega pa preprečujejo tudi širjenje drugih virusnih bolezni, prehladnih obolenj, gripe ali na primer driske pri otrocih.
-
Po podatkih Registra raka RS že od marca upada število na novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Žal ne zaradi tega, ker bi ljudje manj obolevali, pač pa marsikateri niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo ali pa niso mogli priti do ustreznega specialista.
Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom je kar nekaj zdravstvenih storitev slabše dostopnih. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so zdravstvene ustanove izredno obremenjene zaradi spremenjenega načina dela, »saj morajo zagotavljati varno obravnavo za zaposlene in bolnike«. V praksi to pomeni, da se morajo bolniki – tudi tisti z nujnim stanjem – predhodno naročiti, opraviti test na covid-19 in počakati na rezultat testa (tudi če traja kakšen dan), šele nato se nadaljuje zdravstvena obravnava.
-
.jpg)
Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.
Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.
-
Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (DOZ Ljubljana). Stare vzorce dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo izdelalo 24 klekljaric, med njimi osem osnovnošolk, in tako povezalo preteklost s sedanjostjo.
Razstava o tradiciji ljubljanskega klekljanja je na ogled do 8. novembra. Na voljo je tudi katalog z 32 izbranimi vzorci in fotografijami čipk iz muzejske zbirke. Več o tradiciji ljubljanskega klekljanja preberite na spletni strani www.mgml.si.
-
Nagradno vprašanje: Kako je ime drugemu možu avtorice Alenke Kesar, sicer piscu humornih knjig?
Osebnoizpovedna knjiga Druga žena Alenke Kesar je iskrena izpoved o njeni ločitvi in o tem, kako je našla novo ljubezen in se znašla v vlogi druge žene. Spisana je ganljivo, čutno in brez olepševanja ter nam vrača vero v ljubezen in pokaže, da lahko tudi za dežjem ločitve posije najlepše sonce. Knjiga gane do solz in nas hkrati opremi s pogumom, da se je za pravo ljubezen vredno boriti.
-
Kje je to prelepo jezero?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel bombažno vrečko Vzajemnosti.
Odgovor iz septembrske številke: Na fotografiji so Lovrenška jezera na Pohorju.
Darilo prejme: Ana Eržen, Mavčiče.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Koliko volivcev je na plebiscitu 10. oktobra 1920 glasovalo za priključitev Koroške Avstriji?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili bombažno vrečko Vzajemnosti.
Rešitev iz septembrske številke: Sirimavo Bandaranaike je bila julija 1960 izvoljena za prvo predsednico vlade Cejlona, današnje Šrilanke.
-
Na fotografiji sta prijateljici iz Otošč: Ivanka Bratož, rojena leta 1913, s psičkom v naročju in Marija Koritnik, rojena leta 1914, ki v naročju drži mucko. Fotografijo hrani Ivankina hčerka Marija iz Pliskovice na Krasu.
Pred fotografa so se korajžno posedli trije bratje Orešnik s Polzele: Pavel (rojen 1901), Franc (1903) in Vinko (1905). Vsi trije so kasneje telovadili v sokolskih vrstah. Fotografijo nam je poslala Vinkova hči Marija Orešnik iz Ljubljane.
-
ŠENTJUR
Društvo upokojencev Šentjur vabi ob svoji 70. obletnici na »dvojno« razstavo. Rokodelska sekcija Klepetulje DU Šentjur bo predstavila ročna dela, slikarka Vilma Mavrič Krisper pa svoja likovna dela.
Razstava bo do 18. oktobra odprta v Galeriji Zgornji trg Šentjur na Mestnem trgu 10, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, lahko pa se za ogled posebej dogovorite na tel. št.: 041 660 091. (Besedilo in fotografija: A. Ž.)
PIRAN
-
Približno 9000 ljudi se pri nas spopada s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi, saj je za alzheimerjevo boleznijo druga najpogostejša nevrološka motnja. Pojavlja se po 60. letu starosti, pri moških pogosteje kot pri ženskah. Zaradi staranja prebivalstva bo bolnikov vse več, že zdaj pa nimajo vsi enake zdravstvene obravnave, prav tako nimajo zagotovljene obnovitvene rehabilitacije, so na skupni novinarski konferenci poudarili bolniki in nevrologi.
Parkinsonova bolezen pri vsakem bolniku poteka drugače, značilno pa je, da je kronična in neozdravljiva bolezen, da se stanje počasi slabša in večina bolnikov ima sčasoma tako hude motorične težave, da ne morejo samostojno živeti. Veliko bolnikov obišče nevrologa ravno zaradi težav pri gibanju, kot so upočasnjena hoja, težave z ravnotežjem, »vlečenje« ene noge, okorelost, mrtvičenje po eni strani telesa in tresenje, ki je morda najbolj značilen simptom. Vendar pa se bolezen začne že vrsto let prej, in sicer z manj značilnimi znaki. Pogost je nemiren spanec, ko bolnik med spanjem kriči in brca ali tolče z rokami okoli sebe. Pojavijo se spremembe v vedenju in razpoloženju, tesnoba, depresija, zaprtost, motnje pri uriniranju, erektilne motnje, omotice, bolečine v okončinah ali sklepih, izguba voha.
