Muzeji niso samo ustanove, ki dokumentirajo preteklost, pač pa obiskovalcem omogočajo večplastno doživljanje dediščine. Ob razstavah jih na različne načine spodbujajo, naj z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in spomine.

Kot pravi Janja Rebolj, muzejska svetnica, ki v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pripravlja vsebino programa za odrasle, so spremljevalni dogodki namenjeni temu, da ljudje tisto, kar vidijo na razstavi, še bolj podoživijo ali z udeležbo na delavnicah razvijejo večje zanimanje za vsebino. »Pri snovanju me vodijo trije cilji: udeležencem želimo ponuditi novo ali poglobljeno znanje, prenašamo kulturo ustvarjanja in tako širimo njihove izkušnje ter spodbujamo aktivno državljanstvo, kot temu rečem. Kar pomeni, da jih spodbujamo k razmišljanju, kaj nam razstava prinaša, kako lahko vsebina pripomore k boljšemu sobivanju in podobno.«

Vstopite v odlično arhitekturo

Odprte hiše Slovenije (OHS) vabijo na jesenski OHS minifest, ki bo potekal od 27. do 29. septembra v Ljubljani z okolico. Svoja vrata bodo ponovno odprli nekateri najbolj obiskani arhitekturni projekti OHS festivala, ki je potekal aprila. Pod vodstvom lastnikov, arhitektov in drugih strokovnjakov si boste lahko brezplačno ogledali zanimive stanovanjske projekte, prenove in javne stavbe. Ob obeležitvi 140. obletnice rojstva arhitekta Ivana Vurnika bodo nekaj vodstev namenili tudi predstavitvi njegovih del.

Spoznajte jo 

Po podatkih statističnega urada je v začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo 386 prebivalcev, starih sto let ali več. Najstarejša med njim je Marija Žekš iz Pečarovcev, ki je 12. avgusta dopolnila 108 let. V domu starejših občanov Ljutomer, kjer biva, so s ponosom pripravili slovesnost ob tako visokem jubileju svoje stanovalke.

Rodila se je 12. avgusta 1916 v Dreveniku pod Bočem z dekliškim priimkom Kovačič. Starši zaradi bolezni niso mogli skrbeti zanjo, zato je morala v rejo v Maribor. Kot se spominja vnukinja Romana Farkaš Erdelji, je imela babica o rejnici same dobre besede. Bila je branjevka na tržnici in pogosto sta skupaj nabirali gozdne sadeže na Pohorju, da so lažje živeli. Čeprav je bila Marija odlična učenka, ji ni mogla omogočiti šolanja, zato se je že pri štirinajstih letih zaposlila v tekstilni tovarni MTT v Mariboru.

Na obisku pri naročnici

Med rokodelci, ki so spomladi na Dnevih medgeneracijskega sožitja v Ljubljani predstavljali svoje izdelke, so bile tudi članice Društva upokojencev Beltinci. Z Regino Vučko sva se – obe pač zelo zgovorni – kaj hitro zaklepetali.

Takoj je povedala, da so doma naročeni na Vzajemnost. »Saj revija je fajn, je dosti zanimivega v njej, samo jaz nimam časa brati. Ah, doma je vedno veliko dela, pa saj sem že od otroštva vajena delati, že šestletna sem šla služit,« je dodala. In ko je omenila, da je živela v Združenih državah Amerike, je bilo iztočnic za pogovor več kot dovolj.

NAŠ POGOVOR

Starejši za starejše se imenuje socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, v okviru katerega starejši prostovoljci obiskujejo svoje vrstnike, jim delajo družbo, dajejo podporo in tudi konkretno pomoč in jim na ta način omogočajo daljše samostojno življenje doma. Program letos praznuje 20. obletnico delovanja, le nekoliko krajši čas v njem sodeluje Karlina Mermal, ki ji je Slovenska filantropija maja podelila naziv naj mentorica prostovoljcev. Že več kot 15 let je prostovoljka v Društvu upokojencev Gornji Grad, od leta 2011 je tudi pokrajinska koordinatorica programa za Savinjsko dolino. Z veseljem je pristala na pogovor za Vzajemnost, pa ne zaradi sebe, pač pa da širša javnost bolje spozna dobrobiti tega prostovoljskega programa, namenjenega starejšim.

Nostalgija 

Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo poleti leta 1974.

Sladoled Planica z značilno kombinacijo okusov vanilije, jagode in čokolade je navdušil potrošnike.

Richard Nixon, 37. predsednik Združenih držav Amerike, je zaradi odkritja afere Watergate odstopil s položaja. Nadomestil ga je podpredsednik Gerald Ford.

Na Kozjanskem so še vedno odstranjevali posledice hudega potresa, ki je poškodoval več kot tisoč stavb.

Z morskim taksijem od Ankarana do Pirana

Tudi letošnje poletje je zaživela ladijska linija, ki na relaciji Ankaran–Koper–Izola–Piran prevaža potnike in kolesa. Prevozi so do 1. septembra na voljo dvakrat dnevno, in sicer dopoldne in popoldne. Vsak dan, razen ob ponedeljkih, prevoze enako kot v prejšnjih sezonah opravlja Sandi Radolovič z ladjo Zlatoperko. Gre za 18-metrsko ribiško barko iz hrastovega lesa, še zadnjo iz stare ribiške flote v Izoli. Zgradili so jo leta 1955 v Betini na otoku Murter na Hrvaškem. Ladja sprejme do 70 potnikov in ima deset nosilcev za kolesa.