-
Vročina vpliva na krvni tlak
Visoke temperature lahko poslabšajo zdravje starejših ljudi, opozarjajo zdravniki. Bolj ogroženi so tisti, ki morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine. V vročini sicer priporočajo uživanje lahke hrane v manjših obrokih in lahka oblačila. Kdor nima učinkovitega hlajenja prostora, naj se večkrat dnevno hladi s prhanjem ali kopanjem. Ob visokih temperaturah izgubljamo večjo količino tekočine z znojenjem, kar poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko povzročimo prekomerno izsušenost telesa. Zato sta v vročih dneh koristna dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje ter dnevno tehtanje. Če je krvni tlak stoje nizek, zdravniki svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev odmerka zdravil za nižanje tlaka. Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, pa svetujejo zmanjšanje ali prehodno opustitev zdravila za odvajanje vode. V obeh primerih morate obvestiti osebnega zdravnika.
Z bralci Vzajemnosti po Hercegovini
REPORTAŽA
Šest avtobusov veselih popotnikov se je udeležilo 18. srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, in v začetku junija spoznavalo kulturne, kulinarične in naravne znamenitosti Bosne in Hercegovine.
Poleg značilnih rdečih kap so letos prejeli še bele majice. To je bilo darilo Vzajemnosti ob 50. obletnici izhajanja. Med nami pa sta bili naročnici, ki imata revijo pri hiši že 40 let, kar nas je še posebej razveselilo.
Druženje je bilo – kot vsakič do zdaj – nadvse prijetno. BZ vznemirjenjem smo že med vožnjo od daleč ogledovali Pelješki most, odprt pred dvema letoma, dokler se nismo čezenj zapeljali in ga fotografirali z ene in druge strani. Gradbeno mojstrovino, dolgo 2,4 kilometra, je zasnoval slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Tako turisti, ki potujejo do Dubrovnika, zaobidejo Neum in mejni prehod.
-
-
Katere živali imamo v mislih, ko govorimo o:
A. ljutomercu B. belokranjski pramenki C. štajerki
Odgovor pošljite na dopisnici do 12. avgusta na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz junijske številke: Reka Jezernica se napaja v Divjem jezeru in se po le 55 metrih izliva v Idrijco.
Darilo prejme: Dragica Simončič, Litija.
-
Da se bomo v gozdu dobro počutili, v njem uživali, hkrati pa ne bomo delali škode naravi in živalim, je prav, da poznamo nekatere omejitve in se jih tudi držimo, svetujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Pri nas je vstop v gozdove prost, lastnik mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin in gob. Vendar pa se moramo obiskovalci držati pravil. Uporabljamo pešpoti in ne hodimo po brezpotjih, ne uničujemo rastja, kažipotov, oznak, ograj, klopi. Izogibamo se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja. Če se že pripeljemo z avtomobilom, vozimo le po cesti, kjer je promet dovoljen. Vozil ne parkiramo kjer koli, ampak vprašamo za dovoljenje lastnika zemljišča.
Preveč poudarka dajemo formalnemu izobraževanju
Naš pogovor
Zoran Jelenc, doktor pedagoških znanosti, psiholog, pedagog in andragog, je prepričan, da v Sloveniji dajemo preveč poudarka formalnemu šolskemu sistemu, premalo pa cenimo drugačne oblike pridobivanja znanja in spretnosti, ki nam pridejo prav v življenju. Kot prvi direktor Andragoškega centra Slovenije (ACS) je pomagal razvijati kulturo učenja. Med drugim je idejni oče Tednov vseživljenjskega učenja, iz katerih so se razvili Festivali učenja. Pogovarjala sva se v času, ko ta največja promocija izobraževanja in učenja za ljudi vseh starosti in izobrazbenih ravni pri nas poteka že 29. leto zapored.
-
Sebastijan Pregelj: Beli konjiček
Ljudje so po vsaki vojni slabši, je rada poudarjala Marija, vitalna stoletnica, doma z Ljubljanskega barja. Podrobnosti nikoli ni razlagala, a ko se ji nenadoma poslabša zdravje in obleži, začne pripovedovati. Tako pravnuku ob vsakem obisku odkrije delček družinske zgodovine, ki so jo zaznamovali dve veliki vojni, trpljenje, odhodi v Ameriko in družbene spremembe, a tudi tople osebne zgodbe, srečne in nesrečne ljubezni. Obenem pa avtor prababičino pripoved spretno preplete s pravnukovimi spomini na otroštvo. (Založba Goga, 27,90 evra)
-
Imate doma delo Franca Bernekerja?
Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150. obletnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med drugim je izklesal Trubarjev spomenik v Ljubljani. Za marsikaterimi Bernekerjevimi deli se je z leti izgubila vsaka sled, zato bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti veseli, če jim boste posredovali informacije na telefonsko številko: 02 620 3657 ali 02 620 3650 ali po e-pošti: katarina.hergold@glu-sg.si.
Ko se knjige vozijo do bralcev
Kultura
Samo da ste spet prišli, je eden najpogostejših stavkov, ki jih slišijo potujoči knjižničarji, ko se ustavljajo na postajališčih tudi v najodročnejših krajih. Bibliobus je res posebna knjižnica – na kolesih, deluje v utesnjenem prostoru in omejenih časovnih okvirih, vendar ima vse, kar imajo velike.
Predvsem pa so nekoliko posebne potujočnice in potujočniki, kot si rečejo sami. Ne le da bralcem, ki zaradi oddaljenosti ali drugih razlogov ne morejo obiskovati klasičnih knjižnic, vsakih nekaj dni ali tednov pripeljejo novo zalogo knjig in drugega knjižnega gradiva, voznik in knjižničarka (to sta najbolj običajen par v bibliobusu) z obiskovalci tudi spleteta tesne vezi, ki se ohranjajo skozi generacije. Potujočim knjižnicam, ki delujejo kot enote splošnih knjižnic, je bilo precej več pozornosti kot običajno namenjene sredi maja, ko sta v Ljubljani potekala Festival bibliobusov in mednarodno strokovno posvetovanje potujočih knjižnic, na katerem so poleg slovenskih sodelovali še predstavniki še iz 11 evropskih držav. To je bila tudi priložnost, da si ogledamo slikovite tovornjake, avtobuse ter kombije, prirejene v bibliobuse in poslikane s simpatičnimi ilustracijami in slogani. In da slišimo, kako si knjige poiščejo pot do bralcev, kadar bralci ne morejo do njih.
Bo kdaj vadba predpisana na recept?
aktualno
Zakaj telesna vadba ni sestavni del zdravljenja, če pa raziskave dokazujejo, da je ključni dejavnik za zdravje in kakovostno bivanje starejših? Zakaj nam zdravnik namesto zdravil na recept ne predpiše gibanja? O tem so se spraševali udeleženci posveta o gibalni obravnavi starejših, ki je potekal na ljubljanski fakulteti za šport.
Pripravil ga je raziskovalno-razvojni center za socialne inovacije za aktivno in zdravo staranje, ki deluje v sklopu ljubljanske univerze. Kot je poudaril koordinator centra in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski, je namen centra povezovati različne partnerje k oblikovanju skupnih projektov in jih prenašati v prakso. »Vemo, da se starosti ne moremo izogniti, lahko pa se nanjo prilagodimo in izboljšamo produktivnost v starejših letih ter ne nazadnje kakovost življenja,« je poudaril. Pri tem ima ključno vlogo gibanje, ki deluje preventivno in ima tudi zelo koristne učinke pri kroničnih bolnikih in osebah z demenco.
