-
Dobro počutjeoktober '24Zdravje Oskrba
Paliativno oskrbo še vedno povezujemo zlasti z umiranjem, vendar pa ni omejena le na konec življenja. V resnici gre za celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim najbližjim, ne glede na to, v kateri fazi je bolezen.
Pri tem ne gre le za lajšanje telesnih simptomov, kot so bolečine, težko dihanje, slabost, nemir, delirij, izguba teka ali zaprtje ter preprečevanje razjed ipd. Pomembni sta tudi podpora pri bolnikovih psiholoških potrebah (pogosto jih grabi strah ali jeza) ter socialna podpora, še posebej kadar nima svojcev ali socialne mreže, prav tako je treba upoštevati duhovni vidik bolnika (prepričanja, verovanje). »Zdravstveno osebje je pogosto zadnji spremljevalec bolnika, zato je nujno, da poznamo njegove vrednote, želje in jih, kolikor je le mogoče,...
Babičina javna dnevna soba za staro in mlado
Dunajske dobre prakse
Avstrijsko socialno podjetje Vollpension ima na Dunaju dve kavarni, ki sta zgleden primer medgeneracijskega sodelovanja. Tu namreč pečejo sladice in strežejo gostom tudi starejši, večinoma že upokojeni omas in opas, kot jih imenujejo, oziroma po naše babice in dedki, ki so se po upokojitvi lotili druge kariere.
Kot nam je razložila soustanoviteljica in vodja kavarne Julia Krenmayr, si je skupina mladih že leta 2012 zamislila projekt o prijetnem lokalu, v katerem bi se ljudje družili, se zabavali in še kaj dobrega pojedli. Nihče med njimi ni imel znanja o gostinstvu, ukvarjali so se namreč s socialnimi študijami in marketingom. Izhajali pa so iz lastnih izkušenj, da hrana povezuje in vzbuja nostalgične spomine. Pri tem so imeli dva cilja: povezati ljudi različnih generacij in ponuditi najboljše sladice.
Še daleč od demenci prijazne družbe
Naš pogovor
Starost je največji dejavnik tveganja za demenco, vendar pa bolezen še zdaleč ne zadeva le starejših ljudi, pač pa je pogosto problem njihovih otrok, vnukov in drugih svojcev, ki skrbijo zanje, pri tem pa dobijo premalo družbene podpore, pravi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Že leta si neutrudno prizadeva za boljše razumevanje bolezni, dostojno obravnavo ljudi z demenco ter večjo podporo njihovim družinam.
-
Kje je nastala ta fotografija?
Odgovor pošljite na dopisnici do 16. septembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Odgovor iz poletne številke: Obnovljena parna lokomotiva JŽ, poimenovana Gorička Mariška, stoji pred železniško postajo v Murski Soboti.
Nagrado prejme: Ciril Varga, Maribor.
-
Osemnajstega septembra 1948 se je končalo snemanje prvega slovenskega celovečernega filma z naslovom ...
Odgovor pošljite na dopisnici do 16. septembra na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Rešitev iz poletne številke: Iskali smo slovenske pasme konja, ovce in kokoši.
Darilo prejme: Demetrij Zagrajšek, Maribor.
Spoznavanje, učenje, soustvarjanje
Zgodbeseptember '24Ljudje Zgodovina
Muzeji niso samo ustanove, ki dokumentirajo preteklost, pač pa obiskovalcem omogočajo večplastno doživljanje dediščine. Ob razstavah jih na različne načine spodbujajo, naj z njimi delijo svoje znanje, izkušnje in spomine.
Kot pravi Janja Rebolj, muzejska svetnica, ki v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane pripravlja vsebino programa za odrasle, so spremljevalni dogodki namenjeni temu, da ljudje tisto, kar vidijo na razstavi, še bolj podoživijo ali z udeležbo na delavnicah razvijejo večje zanimanje za vsebino. »Pri snovanju me vodijo trije cilji: udeležencem želimo ponuditi novo ali poglobljeno znanje, prenašamo kulturo ustvarjanja in tako širimo njihove izkušnje ter spodbujamo aktivno državljanstvo, kot temu rečem. Kar pomeni, da jih spodbujamo k razmišljanju, kaj nam razstava prinaša, kako lahko vsebina pripomore k boljšemu sobivanju in podobno.«
September pred petdesetimi leti
Vzajemnost letos praznuje 50. obletnico izhajanja, zato vas želimo spomniti, kaj vse se je dogajalo v septembru 1974.
Pri založbi Helidon je izšla prva mala plošča Iva Mojzerja s skladbama Polnočni kavboj in Koledar ljubezni.
Televizijska postaja NBC je predvajala prvo od 204 epizod serije Little House on the Prairie (Hišica v preriji), ki smo jo čez nekaj let z navdušenjem gledali tudi pri nas.
V Italiji so Fiat, Renault in Alfa Romeo ustanovili skupno podjetje Sofim (Società franco-italiana di motori) za proizvodnjo dizelskih motorjev.
-
Jan Robin: #Ne pozabi na rože
Po izobrazbi kemik, po duši pa botanik, na katerega je že v otroških letih babica, njegova bibi, prenesla ljubezen do narave, je priljubljen pripovedovalec zelenih zgodb na spletu, saj ima na Instagramu več kot 65 tisoč sledilcev z vsega sveta. Zdaj je izdal še priročnik, v katerem poleg praktičnih nasvetov za vzgojo ter nego sobnih rastlin predstavlja še ideje za opremljanje doma z rastlinami ter predloge za uspešno sobivanje rastlin s hišnimi ljubljenčki. (Založba Mladinska knjiga, 29,99 evra)
-
Vstopite v odlično arhitekturo
Odprte hiše Slovenije (OHS) vabijo na jesenski OHS minifest, ki bo potekal od 27. do 29. septembra v Ljubljani z okolico. Svoja vrata bodo ponovno odprli nekateri najbolj obiskani arhitekturni projekti OHS festivala, ki je potekal aprila. Pod vodstvom lastnikov, arhitektov in drugih strokovnjakov si boste lahko brezplačno ogledali zanimive stanovanjske projekte, prenove in javne stavbe. Ob obeležitvi 140. obletnice rojstva arhitekta Ivana Vurnika bodo nekaj vodstev namenili tudi predstavitvi njegovih del.
Marija Žekš je najstarejša Slovenka
Spoznajte jo
Po podatkih statističnega urada je v začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo 386 prebivalcev, starih sto let ali več. Najstarejša med njim je Marija Žekš iz Pečarovcev, ki je 12. avgusta dopolnila 108 let. V domu starejših občanov Ljutomer, kjer biva, so s ponosom pripravili slovesnost ob tako visokem jubileju svoje stanovalke.
Rodila se je 12. avgusta 1916 v Dreveniku pod Bočem z dekliškim priimkom Kovačič. Starši zaradi bolezni niso mogli skrbeti zanjo, zato je morala v rejo v Maribor. Kot se spominja vnukinja Romana Farkaš Erdelji, je imela babica o rejnici same dobre besede. Bila je branjevka na tržnici in pogosto sta skupaj nabirali gozdne sadeže na Pohorju, da so lažje živeli. Čeprav je bila Marija odlična učenka, ji ni mogla omogočiti šolanja, zato se je že pri štirinajstih letih zaposlila v tekstilni tovarni MTT v Mariboru.