Bolezen gibanja, ki se začne drugače
ZDRAVJE
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša degenerativna bolezen. Čeprav jo večinoma enačimo z gibalnimi težavami, so prvi znaki pogosteje nemotorični in se začnejo že desetletja prej, preden se bolezen izrazi.
Med pogostimi težavami so motnje spanja. Bolnik dolgo ne more zaspati, ponoči se prebuja, pogosto je motena faza spanja REM – bolniki imajo zelo žive sanje, v sanjah govorijo, se premikajo, mahajo z rokami, imajo nemirne noge. Prav tako se pojavljajo spreminjanje razpoloženja, apatija, depresija, motnje koncentracije, demenca, poslabša se vonjanje, upočasni se prebava. Z napredovanjem bolezni je teh simptomov vse več.
-
Marija Srebočan s Polzele, z dekliškim priimkom Palir, se je z mamo Marijo fotografirala v Šoštanju leta 1955.
Danes nikjer ne bi našli tako številčnega razreda, kot je bil prvi razred osnovne šole v Slovenskih Konjicah leta 1950. Med učenci, mnogi so bili kar bosi, ki so se fotografirali s tovarišico Seručar, je tudi Pavel Leskovar iz Vojnika, ki je poslal fotografijo v objavo.
Množica mladih fantov je pred skoraj sto leti obiskovala podoficirsko šolo v Zagrebu. Med njimi je bil tudi stric Jerneje Miklič iz Grosuplja, ki je poslala fotografijo v objavo.
Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam
NAŠ POGOVOR
Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.
-
Mateja Kišek Vovk: Drevesa Slovenije
Priročnik, iz katerega boste izvedeli marsikaj, česar do zdaj še niste vedeli, na primer, da v Sloveniji rastejo le tri drevesa oplutnika. Odkrili boste, katera so gospodarsko najpomembnejša drevesa, katera so cenjena zaradi estetske ali ekološke vrednosti, spoznali tista, ki so odeta v cvetje, in druga, ki rastejo v mokrih logih ali pod gorskimi vršaci. Poleg številnih fotografij in ilustracij so zapisane zanimivosti posameznih sort o uporabi lesa in plodov, dodani so pregovori in zgodbe, ki so se stoletja spletale pod krošnjami. (Založba Kmečki glas 39,90 evra)
-
V Hrvatinih gradijo nov dom za starejše
V Hrvatinih nad Ankaranom so začeli graditi nov objekt za institucionalno varstvo starejših, ki bo sodil pod okrilje Obalnega doma upokojencev Koper. Bivalno enoto Bellavista bosta sestavljali dve stavbi, kjer bo 24 enoposteljnih sob za oskrbo starejših oseb s kompleksnimi zdravstvenimi težavami in oseb z demenco, štiri začasne nastanitve in prostor za programe skupnostnih storitev. Gradnjo naj bi zaključili do konca marca 2026. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 4,6 milijona evrov, tri milijone so pridobili iz državnega razpisa za sofinanciranje gradnje tovrstnih objektov, preostanek bo moral dom zagotoviti iz lastnih virov. (N. H., vizualizacija: Biro 42)
-
ZDRAVJE
Družinski zdravniki lahko od zdaj pacientom predpišejo zeleni recept za telesno vadbo in jih tako spodbudijo k bolj zdravemu življenju.
Gibanje na recept je rezultat skupnih prizadevanj Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Onkološkega inštituta Ljubljana, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Združenja zdravnikov družinske medicine Slovenije in ministrstva za zdravje. Kar dve tretjini kroničnih bolezni nastane namreč zaradi kajenja, prekomernega pitja alkohola, nezdrave prehrane in premalo gibanja. Izkušnje Švedske, Velike Britanije, Nove Zelandije in drugih držav, kjer podobni projekti potekajo že več let, so pokazale, da ljudje bolj upoštevajo nasvete takrat, ko dobijo pisna navodila. Ker se pobudniki želijo prepričati, da bo ideja delovala tudi pri nas, so recepti oštevilčeni, na zadnji strani so dodali še navodila za lažji začetek vadbe.
-
Sezonsko delo v kmetijstvu
Bralka je v uredništvo poslala elektronsko pošto, ker z možem iščeta dodatno delo. Zanima ju, kako lahko še kaj zaslužita, obenem pa prejemata pokojnino. Upokojena sta manj kot leto dni in sta dobrega zdravja. Ker živita v mestu, a sta rada na svežem zraku, sta razmišljala o tem, da bi pomagala pri sezonskem delu na kmetiji (na primer pri obiranju sadja).
Tisti, ki pri nas prejemajo pokojnino, lahko delajo občasno in pod določenimi pogoji, kar ne vpliva na prejemanje pokojnine niti ne zahteva vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Najpogosteje gre za delo po avtorski oziroma podjemni pogodbi ali kateri drugi pogodbi civilnega prava ali pogodbi o začasnem in občasnem delu upokojencev. V pogodbi, ki jo sklenete z delodajalcem, morata biti navedena obdobje opravljanja dela in število ur, določena mora biti urna postavka ter predviden skupni znesek dohodka. V enem mesecu lahko sicer opravite največ 60 ur, ne glede na to, ali gre za istega ali več delodajalcev. Največ trikrat v letu pa lahko opravite 90 ur začasnega ali občasnega dela, vendar pa seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu.
Javno izpostavljanje pomeni kršenje pravic
Aktualno
Poklical nas je bralec, ki so ga zmotile burne debate po družbenem omrežju o neprimernem ravnanju do stanovalcev v domovih starejših občanov in bolnišnicah. »Kot da bi ljudje želeli tekmovati, kateri pozna krutejšo zgodbo ali ima gršo izkušnjo,« je dejal in dodal, da je začel premišljevati, ali bi se sploh preselil v dom starejših, čeprav je vlogo oddal že pred dvema letoma.
Zagotovo je potreben temeljit razmislek pred tovrstnimi objavami, saj mečejo slabo luč na vse zaposlene v domovih in bolnišnicah, ki si tega resnično ne zaslužijo.
Kaj lahko pričakujemo od dolgotrajne oskrbe
AKTUALNO
Nedorečenosti in konkretnih neznank je dobre tri mesece pred uveljavitvijo najkompleksnejših sprememb v socialnem varstvu do zdaj še veliko, je pokazala okrogla miza o dolgotrajni oskrbi, ki jo je marca pripravila Socialna zbornica Slovenije. Najpomembnejše je, so se strinjali udeleženci, da javnosti ne bi smeli dajati obljub, ki jih ne bo mogoče izpolniti.
Da bo zakon o dolgotrajni oskrbi, do katere naj bi bilo upravičenih okoli 75.000 ljudi, v polni meri zaživel do konca leta, očitno neomajno verjamejo le na ministrstvu za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac je na okrogli mizi priznal, da je pri izvajanju zakona veliko ovir, »a da se ne smemo ustrašiti izzivov, niti kadrovskih«. Po njihovi časovnici naj bi 1. julija začel veljati nov sklop pravic za ljudi, ki potrebujejo pomoč na svojem domu.
-
