-

Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih.
Študenti spoznavajo izzive demence
Tralala hopsasa, pustne smo šeme
Z VNUKI
Za pusta vas bodo gotovo obiskali vnukinje in vnuki ali celo pravnuki. Morda jih prvi hip v preobleki ne boste prepoznali, nato pa bodo veseli, če boste malo zarajali skupaj. Potem pa se lahko pomerite med seboj. Katera se bo prej naučila kakšne pesmice na pamet: babi ali vnukinja? Kdo bo rešil več ugank: vnuk ali dedi? In kdo bo pojedel več krofov: vnuk ali dedi?
KROFI
Strašno! Strašno! Včeraj rano
pok prebudil je Ljubljano.
Je mar kihnila soseda
ali je s police skleda
v naši kuhinji zgrmela?
Je tovarna v zrak zletela,
grad se zrušil ali pala
bomba, mesto razdejala?Knjižice spominov na skupne dni
Prosti časfebruar '26Zgodovina Kultura

Še hranite svojo spominsko knjigo iz mladosti? Kdaj ste jo nazadnje prelistali? Se spomnite, katera sošolka vam je narisala najlepšo sliko, kateri verz ste najpogosteje napisali vi?
Spominske knjige niso le osebna dediščina, nekakšni dnevniki, ki pripovedujejo zgodbe o vezeh med ljudmi. Veliko povedo tudi o vrednotah nekega obdobja. Nekoč je bilo izmenjevanje spominskih knjig izjemno priljubljeno, še posebej pri dekletih, ugotavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer so pripravili razstavo na to temo. Kar 57 posameznikov jim je posodilo 132 spominskih knjig, ki obujajo spomin na pozabljeno tradicijo, ki je še pred prelomom tisočletja potonila v pozabo.
Davčna napoved upokojencev s pokojnino iz tujine
POISKALI SMO ODGOVOR
V uredništvo smo dobili vprašanje bralke, ki jo zanima, ali morajo vložiti davčno napoved za odmero dohodnine tudi slovenski državljani, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije, kjer so bili zaposleni vso delovno dobo. Zanima jo še, ali je oddaja davčne napovedi odvisna od tega, ali po upokojitvi živijo v Sloveniji oziroma v kateri drugi državi, ali od tega, kje imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Za slovenskega državljana, ki prejema izključno nemško pokojnino, je obveznost vložitve davčne napovedi odvisna od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene, ne od državljanstva, so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Ključna je torej ugotovitev, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne. Če je oseba davčni rezident Slovenije (zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji ali drugih okoliščin, kot je središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji), mora napovedati vse dohodke, vključno s pokojnino iz Nemčije. Rezidenti Slovenije morajo nemško pokojnino v 15 dneh od dneva, ko jo prvič prejmejo, napovedati Fursu z vložitvijo napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente.
Starejši ljudje ne morejo čakati
Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.
Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.
Naj se vsak stara po svoji meri

Naš pogovor
Ne govorimo starejšim, kako naj živijo, pač pa jim pustimo, da izberejo tisto, kar želijo, to je koncept vključujoče dolgožive družbe, pravi doc. dr. Anamarija Kejžar, profesorica na katedri za dolgotrajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, paliativne oskrbe in razvoja socialnih inovacij. Pri tem so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov v Tržiču. Predvsem poudarja, da je starost lahko lepo obdobje, na katerega pa se je treba pravočasno pripraviti.
zVEM z informacijami o medicinskih pripomočkih
Dobro počutjejanuar '26Zdravje
KRATKE ZDRAVSTVENE
Uporabniki portala zVEM lahko odslej najdejo podatke o prejetih medicinskih pripomočkih in naročilnicah za medicinske pripomočke, ki še niso bili izdani, oziroma preverijo podatke o tem, kdaj lahko prejmejo nov medicinski pripomoček ali kdaj jim poteče veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Prav tako lahko za svoje otroke do 15. leta starosti in za osebe, ki so jim podelile pooblastilo zVEM, spremljajo tudi podatke o nezgodah in poškodbah pri delu, podatke o izbranih osebnih zdravnikih, podatke o izdanih potrdilih A1 ter o elektronskih predlogih imenovanemu zdravniku, v zvezi z zdraviliškim zdravljenjem ali bolniškim staležem. Podatke najdete na zavihkih zdravljenje in oskrba ter zdravstveno zavarovanje na portalu, kmalu pa bodo dostopni tudi v mobilni aplikaciji zVEM,
Pomanjkanje vitamina D slabi zdravje
Dobro počutjejanuar '26Zdravje
ZDRAVJE
V javnosti verjetno o nobenem prehranskem dopolnilu ni toliko govora kot o vitaminu D, tako med strokovnjaki kot v vsakdanjih pogovorih med ljudmi. Da gre za izredno pomemben element splošnega zdravja, dokazujejo prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D.
Pripravila jih je skupina kar 25 strokovnjakov z različnih področij (od medicine, prehrane, farmacije, laboratorijske diagnostike do javnega zdravja in okoljskih znanosti) na podlagi epidemioloških študij, ki so pokazale zelo slabo preskrbljenost s tem vitaminom med ljudmi vseh starosti. Medtem ko so do zdaj dodajanje tega vitamina priporočali le določenim skupinam, zdaj svetujejo vsem zdravim prebivalcem med 18. in 65. letom, naj od oktobra do aprila vsak dan jemljejo od 800 to 1000 enot vitamina D (mišljene so mednarodne enote, zato lahko ponekod zasledite tudi oznake IE ali ME, angl. IU). Kot je na predstavitvi smernic poudarila endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, predlagajo, da naj bi stroške predpisovanja vitamina D otrokom, nosečnicam, doječim materam in prebivalcem domov starejših občanov krila zavarovalnica, saj raziskave kažejo, da ga prav njim najbolj primanjkuje.
-
Tone Partljič: Voranc
Prva knjiga
Ob Cankarju je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc Partljičev najljubši pisatelj, zato je dolga leta proučeval njegovo življenje, tako osebno kot tudi politično in literarno. Prvi del obsežnega romana je več kot literarizirana zgodba pisatelja, borca za pravično in solidarno družbo ali komunističnega idealista. Je tudi kronika pomembnega obdobja, zaznamovanega z dvema velikima vojnama, pa hkrati poklon koroškim ljudem, tudi njegovim staršem, ženi in hčerama. Pisatelj celo pravi, da je to roman o Vorancu in njegovi ženi Mariji, saj je bil tako pogosto v ilegali ali zaporu, da pravega družinskega življenja skoraj niso poznali. (Založba Beletrina, 34 evrov)
-

Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...



