-
ZDRAVJE
Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zadnja leta zboli že nekaj nad 1500 žensk na leto, malo več kot štiri na dan, okoli 400 na leto jih umre za rakom. Število na novo zbolelih za rakom dojk še vedno raste, in sicer za okoli dva odstotka letno.
Povprečna starost bolnic je 62 let. Zbolijo lahko tudi zelo mlade ženske, okoli dva odstotka je mlajših od 35 let, odstotek pa je moških. »Nastanek raka dojk in tudi drugih vrst raka je zapleten in dolgotrajen proces. Gre za kopičenje napak (okvar, mutacij) na genih. V nekem trenutku, ko je kombinacija napak ravno prava, se celica spremeni v rakavo (maligno) ter ni več normalna. Za normalne celice je značilno, da ostajajo na mestu, kjer so zrasle, da nekaj časa živijo, nato propadejo in jih nadomestijo nove.
-
AKTUALNO
Večina od več kot 420 tisoč relativno zdravih državljank in državljanov Slovenije, ki so stari več kot 65 let, je po tihem prepričana, da bodo do konca življenja lahko na svojem domu skrbeli sami zase. Da ne bodo nikomur v nadlego. A starostne tegobe, ki jih prinese čas, kot so zlom zaradi osteoporoze, kap, infarkt, žilne bolezni, tudi demenca, lahko čez noč obrnejo njihova pričakovanja na glavo. Ker naša država dolgotrajne oskrbe na domu še ne zagotavlja, ni čudno, da je v domovih starejših evidentiranih več kot 33 tisoč prošenj. Med njimi je kar 18 tisoč ljudi, ki bi pomoč v vsakodnevnem življenju potrebovali takoj! Kako živijo zdaj, v glavnem ne vemo …
-
ZDRAVJE
V tretjem življenjskem obdobju pogosto pride tudi do težav z očmi. Vse spremembe je treba spremljati, in kadar je treba, tudi ukrepati, da vida ne bi izgubili. Pozorni moramo biti zlasti na štiri resne bolezni, ki so glavni vzroki izgube vida v zrelih letih. To so siva mrena, glavkom, starostna okvara rumene pege in diabetična retinopatija.
O najpogostejših težavah in obolenjih oči v starejših letih smo se pogovarjali s Špelo Krajnc, dr. med., specialistko oftalmologije, ki dela v ZD Trbovlje in očesnem centru Okulistika Meh v Sevnici.
Starejši so pogosto tarče prevarantov
Aktualno
Pred kratkim sta našo 80-letno znanko »akviziterja« pošteno ogoljufala. Moški in ženska srednjih let sta ji že na pragu ponudila vsestranski prehranski dodatek, pravzaprav »čudežni pripravek«, ki zdravi praktično vse. Ko ju je gospa povabila v dnevno sobo, sta ji zaupala, da te enkratne tablete delujejo proti visokemu krvnemu tlaku, holesterolu, sladkorni bolezni, revmi pa še bolečine lajšajo. Gospa, ki je imela več zdravstvenih težav, se je odločila, da bo to »zdravilo« kupila, čeprav so bile tablete zelo drage.
Kratki nasveti za dolgo in zdravo življenje
ZDRAVJE
Največji dejavniki tveganja za kronične in tudi najpogostejše bolezni pri nas, kot so visok krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka, so nezdrava prehrana (premastna, presladka, preslana in preobilna), stres, premalo gibanja, kajenje in tvegano uživanje alkohola.
»Če bi se Slovenci in Slovenke več gibali, jedli bolj zdravo (predvsem več zelenjave in sadja), če bi opustili kajenje in ne bi pretiravali z alkoholom, bi zmanjšali umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni in bi posledično dlje ter kakovostneje živeli,« je začela prim. Jana Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine v Zdravstveni postaji Vojnik. Za Vzajemnost je naštela več preprostih načinov, kako lahko ohranimo svoje telo in um v dobri formi ter kako čim dlje ostanemo zdravi in samostojni v tretjem in tudi četrtem življenjskem obdobju.
Čas je, da prisluhnemo starejšim
AKTUALNO
Vsi se ne staramo enako hitro. So ljudje, ki so mladostni, delavni in polni načrtov še v pozni starosti, in so posamezniki, ki so že pri štiridesetih ali še prej brezvoljni in zdolgočaseni. Sicer pa je znano, da obstajajo štiri vrste starosti: kronološka (naša dejanska starost – EMŠO), biološka (starost, odmerjena glede na zdravstveno stanje) in duševna, ki pove, kako dejavni so še naši možgani ter koliko stari se počutimo. Vendar imajo povprečni ljudje, zdravniki, birokrati in tudi politiki v glavah v glavnem le našo letnico rojstva. Starejši ko smo, bolj nas potiskajo v kot, manj pravic nam odmerjajo.
-
ZDRAVJE
V Sloveniji vsako leto umre približno dvajset tisoč ljudi. Za njimi jih žaluje vsaj štirikrat toliko. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt del našega življenja, o tem večina nerada, redko ali pa sploh ne razmišlja. A četudi na smrt nikoli ne pomislimo in se o njej ne pogovarjamo, vedno pride ... Zato bi bilo prav, da bi se vsaj kdaj pa kdaj za hip ustavili in se vprašali, kaj bi si ob koncu življenja želeli, kje bi bili radi pokopani ter kakšen pogreb naj za nas uredijo svojci. In če imamo premoženje, prej napišimo oporoko ali se pomenimo s svojci, kaj bi kdo rad dobil, da se po smrti ne bodo prepirali …
Siva mrena: zamegljen in neoster vid
ZDRAVJE
»Pri približno 90 odstotkih ljudi, starih od 75 do 85 let, se pojavi siva mrena, katarakta, oziroma zamotnitev naravne očesne leče. Zoper to motnjo vida ne pomaga nobeno zdravilo. Ko pride enkrat do nje in moti vsakodnevna opravila, tudi branje, šivanje, vožnjo, gledanje televizije itd., obstaja en sam način zdravljenja: operacija.«
Tovrstni kirurški posegi so najpogostejše očesne operacije in tudi najuspešnejše, saj je odstotek komplikacij v rokah izkušenega kirurga pod enim odstotkom, pravi prim. Vladimir Pfeifer, dr. med. FEBOS-CR, svetovno znani in priznani očesni kirurg, dobitnik najvišjih priznanj za očesno kirurgijo v Evropi in Ameriki.
Krhke kosti se hitreje zlomijo
ZDRAVJE
Vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali druga kost. V Sloveniji je vsako leto okrog 16 tisoč zlomov osteoporoznih kosti, med njimi več kot tri tisoč zlomov kolka.
O osteoporozi, ki spada med eno najbolj zahrbtnih obolenj, saj ne boli, dokler ne pride do zloma, smo se pogovarjali s prof. dr. Tomažem Kocjanom, dr. med., spec. internistom endokrinologom, ki je vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter učitelj na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je poudaril, je približno 80 odstotkov bolnikov z osteoporozo žensk in le 20 odstotkov moških. Za to so trije razlogi. »Maksimalna kostna masa je pri ženskah genetsko nižja kot pri moških. Drugi razlog je, da pride v zgodnji fazi menopavze do zelo hitre izgube kostnine, celo do treh odstotkov na leto. Tretji razlog pa je, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški.« Omenil je še, da gre v razvitem svetu dolgožive družbe za pravo epidemijo krhkih kosti, takšnih, ki se bolj lomijo kot sicer. »Lahko že pri čisto nedolžnem ali nerodnem gibu.«
-
Aktualno
Modri ljudje že od nekdaj vedo, da je življenje nekaj vredno, dokler nam zagotavlja vsaj minimalno kakovost bivanja. Ko se sprevrže v eno samo boleče in neznosno trpljenje, to ni več človeka vredno življenje. V tem primeru je lahko dostojna, neboleča in hitra smrt rešitev.
Zato se je za evtanazijo v Švici marca letos odločila učiteljica Alenka Čurin Janžekovič iz Zagorja v občini Sveti Tomaž, na obrobju Slovenskih goric, čeprav je zelo rada živela. A ko ji je življenje postalo ena sama muka, ga je sklenila končati. Že od rojstva je imela zelo redko in neozdravljivo bolezen (Morquijev sindrom), ki povzroča razpadanje kosti. Pri petnajstih je zato nehala rasti, njeni notranji organi pa ne, kar je bil njen največji in zelo boleč problem, ki ga ni odpravila nobena paliativa. Ni čudno, da je bila leta 2019 med prvimi, ki so podpisali peticijo za pravno ureditev pomoči pri končanju življenja.