Spoznajte jih

Aprila je v Domu starejših občanov Fužine v Ljubljani svoj stoti rojstni dan praznovala upokojena učiteljica biologije in kemije Vida Dolinšek. Rodila se je v Trbovljah, tam je preživela vso aktivno življenjsko dobo in del njenega srca je še vedno v revirjih, čeprav se v domu počuti zelo dobro.

Ob tem visokem jubileju so ji v domu seveda pripravili slovesnost, kot je to običaj, a najbolj se je razveselila obiska iz njenih Trbovelj. Obiskali sta jo nekdanji sokrajanki Ana Kadunc in Marija Govejšek, ki je bila tudi njena učenka. »Niso pozabili name, ne moji nekdanji učenci, ki so danes že priletni gospodje in gospe, in ne moji krajani. Kar verjeti ne morem, koliko ljudi se je spomnilo name,« je še nekaj dni po praznovanju vidno vznemirjena obujala spomine.

Spoznajte jih

Pravzaprav ni življenje potem nič drugačno. Za kmete in kmetice se z dnem upokojitve ne spremeni nič. »Živali ne vedo, da si zdaj upokojen, dela na polju še vedno čakajo, torej greš zjutraj kot vsak dan najprej v štalo, pa na njivo, tja pač, kjer te čaka delo,« pravijo kmetje.  

Zato se je Francka Javeršek, kmetica s Kozjanskega, na vprašanje, kaj se je zanjo spremenilo ob upokojitvi pred leti, le glasno zasmejala. »Čisto nič. Delaš tako kot vsak dan, morda še več, ker hočeš dokazati, da si še zmožna za delo. Če imaš srečo in imaš doma naslednika in mlado družino, lahko preneseš odgovornost nanje in se posvetiš še čemu drugemu. Želiš si le, da bi ti zdravje dobro služilo.« Francka Javeršek zagotovo dobro ve, o čem govori. Na začetku junija je ta živahna ženska, ki ji še vedno ne manjka volje in energije, dopolnila 80 let, le nekaj dni prej so ji za tri leta brez omejitev podaljšali vozniško dovoljenje. Konec meseca pa je občina Šmarje pri Jelšah ob svojem občinskem prazniku Društvu kmetic Ajda, ki letos praznuje 50 let svojega delovanja in ga Francka Javoršek vodi vse od njegove ustanovitve, dodelila najvišje občinsko priznanje. Razlogov za veselje in nove načrte je na pretek.

Kultura 

V staro mestno jedro Krškega je umeščena Valvasorjeva knjižnica, ena najpomembnejših kulturno-izobraževalnih ustanov v Posavju ter zagotovo ena najlepših in najsodobneje zasnovanih slovenskih knjižnic.

Povsem novo knjižnico, ki je prizidek kapucinskega samostana, so slovesno odprli leta 2022, pot do nje pa je trajala dolgih 25 let, pripoveduje Polona Brenčič, koordinatorica prireditev v knjižnici. Morali so pridobiti potrebna zemljišča, ob načrtovanju pa upoštevati tudi zahteve spomeniškega varstva. Rezultat je navdušujoč: Valvasorjeva knjižnica se nahaja v novi, arhitekturno zanimivi stavbi, ki združuje sodobno zasnovo, trajnostne rešitve ter odprte prostore za druženje in učenje. Prav zaradi sodobne arhitekture, inovativnih storitev in vloge v lokalni skupnosti je bila leta 2023 med finalisti mednarodne nagrade za splošno knjižnico leta, ki jo podeljuje Mednarodna zveza knjižničarskih društev in ustanov IFLA.

Kultura 

Veleblagovnica Globus je bila nekoč ena največjih znamenitosti Kranja, tudi zaradi pročelja iz rjaveče železne litine oziroma kortena. Danes je vzhodni del nekdanje blagovnice čudovito zasnovana mestna knjižnica.

Globus, delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, so odprli ob občinskem prazniku 1. avgusta 1972. V tistem času je bila to ena najsodobnejših blagovnic s tekočimi stopnicami, klimatskimi napravami in sodobnimi varnostnimi sistemi. V njej so domovanje našli Veleželeznina Merkur, trgovsko podjetje Kokra in Živila, ki so v stavbi uredila gostinski obrat. Z gradnjo velikih nakupovalnih središč na obrobju mesta je Globus izgubil pomen, po odločitvi mestnih oblasti pa so stavbo prenovili in leta 2011 vanjo s treh različnih lokacij preselili mestno knjižnico.

Kultura 

Leta 2014 se je Cankarjeva knjižnica Vrhnika preselila v prenovljeno nekdanjo šivalnico podjetja Industrija usnja Vrhnika (IUV), ki je propadlo nekaj let prej, stavbo pa je občina odkupila iz stečajne mase.

Sodobno zasnovana zgradba nekdanje največje svetovne usnjarne je dobila nov namen in postala kulturni center. Poleg knjižnice so v njej še večnamenska dvorana, telovadnice, prostori za nekaj razredov osnovne šole in po novem v pritličju tudi kavarna. Knjižnica je postala varuh spomina na nekdanjo usnjarno, ponos občine, v kateri so delale generacije domačinov. Opremljena je s predmeti, stoli, delovnimi mizami, železnimi konstrukcijami in drugim materialom iz nekdanje tovarne, ob stečaju podjetja IUV pa so odkupili tudi njihovo bogato strokovno knjižnico. Uredili so manjšo razstavo o razvoju usnjarstva na Vrhniki, obsežen arhiv tovarne pa je dobil mesto v domoznanskem oddelku knjižnice.

Aktualno

Če je bila pred leti naša največja skrb, da nam iz torbic ne ukradejo denarnice z dokumenti in kreditnimi karticami, smo danes vse pogosteje priča krajam denarja prek spleta.

Slovenska policija je lani prejela več kot 2500 prijav spletnih prevar, skupna škoda, ki so jo imeli oškodovanci, pa je znašala blizu 40,6 milijona evrov. Najvišja oškodovanja so običajno zaradi investicijskih goljufij ter vdorov v elektronsko pošto in e-banke pravnih oseb. O vsem tem se lahko poučimo na razstavi naslovom Denar in kriminal: tekma brez konca v Muzeju in galeriji Muza v Ljubljani. Razstava nas seznanja s ponarejanjem denarja, ropi bank in bankomatov, prevarami in kibernetskim kriminalom, povezanim z denarjem – pojavi, ki nas spremljajo že od nekdaj, a vedno v drugačni obliki. Poseben poudarek je na razumevanju, zakaj postanemo žrtve ter kako se lahko pravočasno zavarujemo. Kajti žrtev lahko postane vsak od nas, znanje o varnosti pa pogosto poiščemo šele, ko je že prepozno, opozarja Urška Purg, kustosinja razstave.

Kultura 

Pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije deluje Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, edina ustanova, ki prilagaja in izposoja knjižno gradivo v tehnikah, ki so zanje dostopne.

Knjižnica je del javnih knjižnic v pristojnosti Ministrstva za kulturo in je namenjena ljudem, ki zaradi težav z vidom ne morejo brati običajnega tiska, pa tudi tistim, ki imajo druge težave z branjem, na primer disleksijo. Vanjo se lahko včlanijo z zdravniškim potrdilom, trenutno imajo blizu tri tisoč članov. Gradivo si lahko sposodijo v knjižnici na Kotnikovi ulici v Ljubljani, pošiljajo ga tudi po pošti ali prek spleta. Izposojajo knjige v brajici, v zvočnem zapisu mp3 in v digitalni obliki. V brajici imajo po podatkih s spletne strani na voljo približno 1700 knjižnih enot, v zvočnem zapisu pa že blizu sedem tisoč domačih in tujih avtorjev. Registriranim uporabnikom je na voljo aplikacija Blinda (podobno kot Audibook), ki omogoča poslušanje več tisoč avdioknjig v slovenskem, nemškem in hrvaškem jeziku. Nastala je v sodelovanju s strokovnjaki iz treh držav.

KULTURA

V središču Ljubljane zraven Tromostovja stoji frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja. Ob njej je samostan, v sklopu obeh stavb pa je tudi samostanska ali frančiškanska knjižnica, ki je po temeljiti prenovi od leta 2023 odprta za javnost.

Knjižnica je bila uradno ustanovljena v začetku 13. stoletja, potem ko so se frančiškani leta 1233 naselili v Ljubljani. Velja za najstarejšo stalno delujočo knjižnico na območju današnje Slovenije, hkrati pa za najbogatejšo med samostanskimi oziroma zasebnimi knjižnicami. Že od leta 1951 je prepoznana kot nepremična kulturna dediščina. V njej hranijo približno 70 tisoč knjižnih enot, od tega je kar 20 tisoč enot antikvarnega gradiva, 150 srednjeveških listin, množica knjig in rokopisov, med drugim tudi pet srednjeveških rokopisov in 117...

KULTURA

V prvem nadstropju nekdanje Name v središču Velenja ima svoje prostore Knjižnica Velenje. Pokriva celotno Šaleško dolino in ima svoji enoti še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki.

  Mestna občina Velenje je leta 2004 odkupila nadstropje za potrebe knjižnične dejavnosti, a ker nima v lasti celotnega objekta, imajo stalne težave z upravljanjem, to pa se kaže tudi v zunanji podobi celotnega objekta, ki pogosto menja lastnike. Zaposleni pravijo, da bi si želeli tudi lepšo zunanjo podobo knjižnice. Je pa zato privlačnejša notranjost. Zanimanje širše javnosti namreč vzbuja posebna novoletna jelka oziroma praznična smrečica, sestavljena iz knjig.

SPOZNAJTE JIH

Slavko Košir, Ljubljančan iz Rožne doline, je tik pred koncem leta dopolnil sto let. Na praznovanju, ki so mu ga pripravili prav na rojstni dan, so se zbrali vsi njegovi bližnji, tudi obe njegovi ljubi vnukinji, ki živita v tujini.

Po razpoložljivih podatkih je zadnji še živeči taboriščnik iz koncentracijskega taborišča Dachau, kjer je preživel sedemnajst mesecev. Niti v sanjah si ni predstavljal, da bo dočakal tako visoko starost. Da bo v teh letih še tako vitalen, predvsem pa s tako izjemnim spominom in takšnim smislom za pripovedovanje – to je pa sreča, pravi. »Pravzaprav sem imel v življenju veliko sreče. Ta me je spremljala tako v mladih letih med vojno, ko bi se vse skupaj lahko obrnilo tudi drugače, pa v koncentracijskem taborišču, ko sem visel med življenjem in smrtjo, in tudi kasneje. Morda mi je pomagalo to, da sem bil previden, da se nisem nikoli silil v ospredje, nisem hotel izstopati ... pa je življenje po svoje poskrbelo zame,« pravi.