AKTUALNO

Pred meseci smo s skupino študentov Fakultete za socialno delo in njihovo profesorico dr. Jano Mali obiskali Dom upokojencev Brežice. Namen obiska je bil, da bodoči socialni delavci spoznajo organizacijo in življenje v domovih ter priprave na izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi.

Dom v Brežicah sodi skupaj z domom v Sevnici v sklop Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Zgrajen je bil leta 2013 in ima 156 mest v eno- in dvoposteljnih sobah, štiri mesta imajo na voljo tudi za dnevno varstvo, nekaj tudi za začasne nastanitve. V treh domovih imajo skupaj na voljo 556 mest, v posebni enoti DUO Impoljca pa odraslim osebam s posebnimi potrebami nudijo možnost bivanja v skupnosti v petih hišah. Za stanovalce skrbi nekaj več kot 330 zaposlenih, prav tako kot v vseh podobnih domovih se srečujejo s pomanjkanjem osebja za nego stanovalcev. Izvajajo tudi praktični pouk za študente zdravstvene nege, a žal se po končanem usposabljanju le redki odločijo za ponujeno zaposlitev.

SPOZNAJTE JIH

Ciril Smrkolj je bil karizmatičen, ljudski in priljubljen nekdanji minister in kmetijski funkcionar, ki se je znal pogovarjati tako s politiki doma in po svetu kot tudi s kmetijskimi in drugimi strokovnjaki, predvsem pa s kmeti in ljudmi s podeželja. Ko je profesionalno vstopil v politiko, je bil tudi sam kmet z nekaj političnimi, predvsem pa veliko konkretnimi izkušnjami z domače kmetije.

V Šentožboltu pod Trojanami so se ob njihovi obnovljeni družinski hiši na pašnikih dolga leta pasle ovce – ministrove ovce, kot so se radi pošalili v Ljubljani. Na 15 hektarjih obdelovalne zemlje so redili krave in pridelovali mleko, po njegovem aktivnem vstopu v politiko so se usmerili v ovčerejo, saj je bilo z ovcami manj dela pa še travnike so popasle. »Za kmetijo potrebuješ čas, z živalmi je treba delati in z njimi živeti, moraš jih poznati,« pravi Ciril Smrkolj.

POLETNA PRILOGA

Ob vstopu v Mursko Soboto obiskovalci že z avtoceste vidijo ogromno leseno stavbo Expano, ki predstavlja turistično, rekreacijsko in informacijsko vstopno točko, imenovano Vrata v Pomurje.

Stoji ob Soboškem jezeru, ki na tem območju predstavlja prostor športa in rekreacije za vse generacije. Današnje umetno jezero je nastalo z revitalizacijo ob nekdanji gramoznici, nekoč degradiranem območju, obsega kar 65 hektarjev, največjo globino doseže na desetih metrih. V njem in ob njem živijo številne živalske vrste, našteli so kar 50 različnih vrst ptic in ogromno rib. Okrog jezera vodi lepo urejena sprehajalna pot, dolga štiri kilometre. Čeprav jezero nima statusa kopalne vode in je v njem plavanje na lastno odgovornost, se poleti spremeni v pravo kopališče za staro in mlado. Poleg tega se je po njem mogoče popeljati s supom, čolnom, kajakom in kanujem. Ob plaži so nameščena igrala in posebni piknik prostori za druženje.

AKTUALNO

Z junijem so na 16 vstopnih točkah, ki delujejo pri centrih za socialno delo, začeli sprejemati vloge za dolgotrajno oskrbo, prvega julija pa naj bi začeli izvajati storitve.

S skupino študentov Fakultete za socialno delo, torej prihodnjih socialnih delavcev, ki bodo v naslednjih letih nepogrešljivi pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, smo obiskali Center za socialno delo Posavje v Krškem. Tu so januarja uradno vzpostavili vstopno točko, ki bo prevzela sprejem vlog in koordinacijo za celotno Posavje. Vodja vstopne točke je Carmen Rajer, magistrica sociologije in svetovalka za dolgotrajno oskrbo, ki pravi, da so se na nove zadolžitve dobro pripravili, v njeni skupini so svetovalke za dolgotrajno oskrbo...

Izlet 

Goričko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko, med Muro in Rabo. Tukaj, natančneje v občini Rogaševci, je najvišji vrh Prekmurja 418 metrov visok Sotinski breg ali Kugla oziroma prekmurski Triglav, kot se radi pohvalijo domačini.

Goričko sicer obsega ozemlja občin Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci. Turisti te kraje tudi najpogosteje obiskujejo.
Sotinski breg se ponaša s 17-metrskim razglednim stolpom, od koder je razgled na severovzhodni del Slovenije, ob lepem vremenu pa pogled zajame tudi dele Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Lesen stolp je pred leti zagorel, a je občina zgradila novega, vrh pa je tudi lepo opremljen z informativnimi tablami, tam je tudi avtomatska vremenska postaja. Do stolpa je mogoče priti peš ali s kolesom, tudi z avtom, najlažji dostop je iz obmejne vasi Sotina v smeri Kugle. Sotinski vrh je tudi del Pomurske planinske poti, ki se začne v vasi Serdica in pelje čez Serdiški ali Rdeči breg, pot je lepo označena. Do Sotinskega vrha vodi tudi označena turistična geološka učna pot s 365 stopnicami.

Kam nas pelje življenje 

Vsestranski umetnik, glasbenik, likovnik, organizator kulturnih in drugih prireditev, zbiralec starih predmetov, izdelovalec in zbiralec jaslic, starih božičnih razglednic, začetnik razstave božičnih jaslic v Vojniku, promotor češke kulture v Sloveniji ... Vse to je Jože Žlaus.

Njegovih dejavnosti je še veliko, a dodajmo le, da sta Jože in njegova žena Jelka zelo aktivna člana Društva ljubiteljev jaslic in sta letos na Brezjah prejela prestižno priznanje za aktivno delo na področju jasličarstva. Leta 2018 so bile njune jaslice razstavljene v Vatikanu med sto najlepšimi jaslicami z vsega sveta. Posebnost njunih jaslic je ta, da so izdelane iz votlega vrbovega panja, ki je bil namenjen predelavi v sekance, a je Jože ob opazovanju tega odpadnega kosa lesa dobil idejo, da bi bilo mogoče iz njega izdelati jaslice. Na letošnji mednarodni razstavi, ki jo v Vatikanu tradicionalno odprejo 8. decembra, bodo na ogled kar štiri slovenske jaslice, ponovno bosta sodelovala tudi zakonca Žlaus.

Narodni muzej Slovenije, ki je najstarejši slovenski muzej in eden najstarejših v Evropi, letos praznuje 200 let. Vse od leta 2018 si prizadevajo privabiti tudi starejše obiskovalce in tiste, ki sami muzejev ne morejo več obiskovati. Zato imajo program Muzej za starejše: mi k vam, vi k nam.

Program je razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki se imenuje Mi k vam, strokovno osebje muzeja gostuje s predstavitvijo izbranih muzejskih predmetov v domovih starejših občanov, pri različnih krožkih, v prostorih društev upokojencev, medgeneracijskih centrih, dnevnih centrih za aktivnosti starejših ali po dogovoru kje drugje. Ta del je za udeležence brezplačen. Drugi del programa se imenuje Vi k nam, kar pomeni, da udeleženci obiščejo Narodni muzej Slovenije in se udeležijo vodenega ogleda najznamenitejših predmetov. Obiskovalci plačajo ogled po ceniku. Na ogledih sta vodenje in hitrost prilagojena skupini, saj so med obiskovalci pogosto tudi invalidi in drugi obiskovalci z različnimi oviranostmi, kustosinja uporablja prenosni mikrofon, v prostorih so na voljo stoli in klopi za počitek in za tiste, ki težje stojijo.

PRILOGA GOZDNE UČNE POTI

Risovo učno pot, ki poteka v osrčju kočevskih gozdov, so postavili leta 2021, lani pa je bila v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna izbrana za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.

Prav zaradi priznanja je Zavod za gozdove Slovenije skupaj s kmetijskim ministrstvom letošnji osrednji dogodek ob Tednu gozdov pripravil na Kočevskem. Pot je nastala v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Biotehniško fakulteto in Zavodom Kočevsko v okviru projekta reševanja risov pred izumrtjem LIFE Lynx. Izobražuje o pomenu in vlogi risa v ekosistemu ter priložnostih, ki jih njegova prisotnost predstavlja za lokalno skupnost. Glavni cilj projekta je reševanje populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev na območju dinarskega in jugovzhodnega dela Evrope. Pred začetkom projekta je bila populacija risov v Sloveniji izredno majhna, izolirana, posamezne živali pa so bile med seboj sorodstveno povezane. To so znižali z doselitvijo zdravih živali od drugod. V projektu v Slovenijo in na Hrvaško z mednarodnim sodelovanjem doseljujejo rise iz slovaškega in romunskega dela Karpatov ter tako preprečujejo izumrtje domače populacije.

Naš pogovor

Kar tretjina voznikov na slovenskih cestah je starejša od 60 let, večina ima že dolgo vozniški izpit, a vozniškega znanja ne obnavlja. Osvežitev znanja bi bila za vse, ki so delali izpit pred 30 ali 40 leti, nujna, najlažja pot pa je tečaj varne vožnje. Šolo varne vožnje je pred slabimi tridesetimi leti v Slovenijo pripeljal Brane Küzmič, legendarni slovenski tekmovalec v reliju, ki je v nekdanji Jugoslaviji osvojil kar petnajst naslovov državnega prvaka, leta 1979 so ga razglasili za najboljšega voznika avtomobilov znamke BMW v Evropi. Od tekmovanja se je poslovil po hudi nesreči leta 1991 in v naslednjih letih ustanovil šolo varne vožnje, ki je z njim in številnimi inštruktorji prerasla v dobro delujoči državni projekt. Letos bo dopolnil 76 let, torej se že tudi sam uvršča med starejše voznike in se srečuje z mnogimi občutji, tegobami in pomisleki, ki pridejo z leti.