Kaj je pomembno za zdravo sedenje
V sodobnem načinu življenja veliko časa presedimo. Sedimo pri delu, branju, gledanju televizije, za računalnikom … Pogost vzrok za pojav bolečin v hrbtu je predolgo in neustrezno sedenje. Kako bi lahko bolečine preprečili in kako bi si lahko pomagali, ko imamo težave z usedanjem in vstajanjem?
Sedenju se je nemogoče izogniti, saj nas spremlja od jutra do večera. Še zlasti pa v starejših letih, ko se hitreje utrudimo in nas pogosto pestijo kronične bolezni. Zato se manj gibljemo in več dela opravljamo sede. Tak način življenja je lahko povod za različna obolenja.
Dravsko zlato in park stavbne dediščine
Ali ste vedeli, da je v slovenskem delu porečja reke Drave še okrog 17 ton zlata? Časi zlate mrzlice so sicer že davno minili, a ne glede na štiritisočletno zgodovino izpiranja zlata, večstoletno urejanje strug ter gradnjo jezov v zadnjem stoletju je v prodiščih Drave še vedno mogoče najti zlate luske. Ekonomsko sicer takšno pridobivanje zlata ne bi bilo več upravičeno, a izpiranje zlata kot del kulturne tradicije živi še naprej.
Izpiranje zlata iz rečnih naplavin so poznali že pred več tisoč leti. Zanj niso bili potrebni napredni tehnološki postopki čiščenja kovin. Dovolj je bilo razumevanje, da je zlato zelo težko in ga je mogoče izpirati že z uporabo tekoče vode in nekaj enostavno izdelanega orodja. Na ta način so zlato pridobivali že Kelti in Rimljani, ki so prečesali vsako ped proda ob Dravi, pa Karantanci, Franki in Habsburžani. Še v začetku prejšnjega stoletja so na Dravi izpirali zlato, nato pa je dejavnost počasi zamrla.
Kako preprečiti in lajšati prehlade
Jesen je za marsikoga najlepši letni čas, ko se listje dreves obarva v živo pisane odtenke barv. A je tudi tisti čas, ki prinaša nadležne prehlade. Kako se jim izogniti in kako si pomagati, ko nam začne teči iz nosu in nas praskati v grlu?
Čeprav prehlad pogosto povezujemo s hladnejšim vremenom, ni čisto tako. Največja krivca za prehlade sta zmanjšana telesna odpornost in pogostejše zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer je možnost za prenos okužb večja. Ker jeseni in pozimi zaužijemo manj svežega sadja in zelenjave ter se manj gibljemo na svežem zraku, se naša naravna odpornost zmanjša.
Izbira inkontinenčnih pripomočkov
Oskrba oseb, ki imajo težave z uhajanjem urina, ne sme temeljiti na tem, da je ena velikost primerna za vse. Anatomija, koža in stopnje inkontinence so različni, zato je treba izbrati za vsakogar prave pripomočke.
Urinska inkontinenca ali nenadzorovano uhajanje urina je pogostejša pri starejših, vendar je napačno sklepanje, da je neizogibno povezana s staranjem. Ženske v menopavzi, moški s težavami s prostato in ljudje s kognitivnimi motnjami, kot je demenca, imajo večje tveganje, da se razvije. Razlike v starosti, življenjskem slogu in okoliščinah zahtevajo individualni pristop pri oskrbi ljudi z inkontinenco. Stalen razvoj izdelkov in pripomočkov prispeva k izboljšani kakovosti življenja oseb, ki imajo težave z uhajanjem urina, njihovim potrebam po varnosti, diskretnosti in udobju. Poznamo različne stopnje inkontinence: lahko, srednjo, težko in zelo težko. Razen za lahko inkontinenco so izdelki dostopni z naročilnico za medicinske pripomočke (na recept).
»Moška resnica« po pomoti velja za edino resnico
Kultura
Britanska novinarka Caroline Criado Perez je za izhodiščno misel knjige Nevidne, v kateri govori o prezrti in zamolčani polovici človeštva, o ženskah, izbrala misel filozofinje Simone de Beauvoir, ki pravi: Predstavitev sveta, kakor da je naš svet pač tak, je delo moških; opisujejo ga s svojega zornega kota, ki ga imajo po pomoti za absolutno resnico.
Poglejmo, kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri. Zgodovinski učbeniki govorijo o dogodkih, v katerih imajo glavno in edino vlogo moški, prezrte so ženske umetnice, zamolčani so raziskovalni dosežki žensk. Koliko priznanja ima genialna srbska matematičarka Mileva Marić, ki je kot prva žena Alberta Einsteina zanj in namesto njega, ki matematičnega znanja ni imel dovolj, opravljala pomembne matematične izračune in s svojim delom bistveno prispevala k odkritju relativnostne teorije? Lahko pa se razgledamo po domačih logih – koliko vemo o zamolčanih dosežkih Slovenk, o katerih govori knjiga Pozabljena polovica, ki jo je izdala Založba Tuma v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, v kateri je zbranih 129 biografij žensk, ki so na Slovenskem ustvarjale v 19. in 20. stoletju?
Opuščanje mita o idealnem življenju
Zdravje psihologija
Pričakovanja, kako bi morali živeti, da bo za nas najbolje, da bomo srečni, zdravi, uspešni …, na nas pritiskajo na vsakem koraku, pravi v uvodu v knjigo Srečni do konca dni Paul Dolan. Profesor na prestižni londonski šoli za ekonomijo je strokovnjak za človekovo vedenje in kakovost bivanja, še zlasti na področju občutenja bivanjskega zadovoljstva oziroma »iskanja sreče«. Širšo prepoznavnost je dosegel s knjižnimi uspešnicami, ki predstavljajo ugotovitve raziskav o zadovoljstvu med prebivalci Velike Britanije in ZDA.
-
Vitamin B12 in folna kislina podpirata normalno delovanje živčnega sistema in prispevata k normalnim psihološkim funkcijam in kognitivnim sposobnostim, kot so spomin, koncentracija, učenje in razmišljanje.
Folna kislina (vitamin B9) ima pomembno vlogo pri rasti in presnovi celic, vitamin B12 pa skrbi za delovanje možganov in sintezo DNK. Pomembna je kombinacija obeh, saj vitamin B12 vpliva na delovanje folne kisline (folata). Če v telesu primanjkuje tega vitamina, ostaja folat neaktiven in ne more sodelovati pri bioloških procesih v telesu. Vitamin B12 in folna kislina uravnavata pretvorbo homocisteina. Ob njunem pomanjkanju se homocistein kopiči v krvnem obtoku in škodljivo vpliva na receptorje centralnega živčnega sistema, kar vodi do različnih zapletov.
Magnezij je pomemben za naše srce
Magnezij v našem telesu sodeluje pri številnih življenjsko pomembnih procesih, med drugim je zelo pomemben za delovanje srca.
Pomanjkanje tega minerala lahko vpliva na razvoj srčne aritmije, saj na naraven način uravnava kalcij, s tem pa uravnava tudi delovanje srca. Kalcij je namreč odgovoren za spodbujanje srčne mišice, magnezij pa skrbi za njeno sproščanje. Skupaj s kalcijem skrbi, da se živčni impulzi nemoteno prenašajo. Zato ni presenetljivo, da obstaja povezava med pomanjkanjem magnezija in srčno aritmijo. Če ga je premalo, ne more priti do znižanja dražljaja mišičnih celic. Posledice so lahko motnje v delovanju srca, kot je srčna aritmija, ki se lahko kaže kot hitro bitje srca (tahikardija), preskakovanje srca (prezgodnji utripi) ali kot popolnoma nepravilen srčni ritem (motnje srčnega utripa). Pri motnjah zaradi srčne aritmije je priporočljivo dodatno jemanje magnezija.
Poskrbimo, da bomo kot pešci varni v prometu
Pešci so najpogostejši udeleženci v prometu, na žalost pa so tudi najbolj ranljivi in zato ogroženi. Slovenske ceste vsako leto terjajo smrtni davek med pešci, veliko pa jih utrpi hude telesne poškodbe.
Za svojo varnost v prometu lahko pešci največ naredimo sami. Kako naj se torej obnašamo v vlogi pešca, da bomo varni? Zavedati se moramo, da pešec v prometu nima absolutne prednosti. Vsakič, ko želimo prečkati cesto, se najprej prepričamo, ali lahko to varno storimo. Obvezno uporabimo prehod za pešce, tudi če je do njega nekaj korakov več. Še preden stopimo na vozišče, pogledamo levo in desno, potem cesto prečkamo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja.
Naravno proti neprijetnim bolečinam
Bolečine v sklepih, križu, vratu in mišicah so žal redni sopotniki mnogih ljudi. Bolečina je signal, da je v našem telesu nekaj narobe.
Eden glavnih razlogov je premalo gibanja in preveč sedenja, kar ni naravno za človeško telo. Zaradi premalo gibanja smo zakrčeni in zakisani, to pa hitro privede do bolečine. A pomembno je, da se kljub temu še naprej gibljemo, saj nedejavnost bolečine le še poslabša. Gibanje seveda prilagodimo svojim zmožnostim.
Razlogov za bolečino je več, ravno tako kot je več tudi bolečin. Boli nas lahko hrbtenica, vrat, rama ali sklep. Bolečine ločimo na akutne in kronične. Akutna bolečina je bolečina, ki traja krajše časovno obdobje in izzveni v nekaj tednih. Do nje lahko pride zaradi napačnega giba, premalo gibanja, nepravilne drže in neprimernega dvigovanja bremen. O kronični bolečini pa govorimo, ko ta traja več kot tri mesece. Vsaka bolečina je najprej akutna, šele nato preide v kronično. Zato je pomembno, da signalov ne ignoriramo, ter ukrepamo takoj, ko se bolečina pojavi.