Vnetje mehurja spada med najpogostejše težave, zaradi katerih obiščemo zdravnika. Običajno se pojavi kot posledica bakterijske okužbe, pogostejše pa je pri ženskah.

Govorimo o okužbah urinarnega trakta, ki lahko prizadenejo kateri koli del – ledvice, sečevod, mehur in sečnico. Med najpogostejšimi sta vnetje mehurja in vnetje sečnice. Zlasti vnetje mehurja – pogosto zanj laično uporabljamo izraz prehlajen mehur ali pa strokovno cistitis – je lahko boleče in zelo moteče. Vnetje povzroča bakterija E. coli, sicer ena najpogostejših bakterij, ki živijo tudi na naši koži in v črevesju ter praviloma ne povzročajo težav.

Težave pri uriniranju in praznjenju mehurja so prvi opozorilni znaki za težave s prostato, ki se pojavijo pri vsakem drugem moškem po 50. letu starosti, ne glede na pogostnost pa jih je treba vzeti resno.

Prostata je žleza v velikosti oreha, ki obdaja moško sečnico. Njena glavna naloga je, da tvori del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje urina iz mehurja. Znaki težav s prostato so zato tako motnje spolne funkcije kot tudi motnje uriniranja. Težave se pojavijo kot posledica povečanja prostate (benigna hiperplazija prostate), akutnega ali kroničnega vnetja (bakterijska okužba) ali raka prostate, ki je četrta najpogostejša bolezen pri moških. Prav zato je v primeru težav najprej potreben pregled pri zdravniku, ki bo opravil potrebne telesne preiskave ter preiskavo krvi, s katero merijo raven antigena (PSA), specifičnega za prostato, ter priporočil nadaljnje zdravljenje ali lajšanje težav.

Posvet Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo, ki je potekal oktobra v organizaciji Državnega sveta RS, je predstavil prizadevanja Geodetskega inštituta Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, da bi invalidom, osebam z oviranostmi in starejšim zagotovili enako dostopnost do vseh storitev v državi.

»Ne le zato, ker je tako zapisano v zakonodaji, ampak iz iskrenega spoštovanja do soljudi, s katerimi sooblikujemo družbo. Ker je tako enostavno prav,« je v uvodu poudaril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS.

V hladnejših mesecih so zelo pogoste virusne okužbe dihal. Velikokrat jih spremlja kašelj, ki ga lahko lajšamo z naravnimi pripravki.

Kašelj je eden od obrambnih mehanizmov telesa, ki z nenadnim, sunkovitim izdihom zraka izloči sluz ali druge tujke iz dihalnih poti. O suhem kašlju govorimo, kadar poteka brez tvorbe sluzi. Pojavlja se v napadih, je intenziven in dušeč, v grlu imamo občutek suhosti in draženja, pogosto se poslabša, ko se uležemo (zlasti ponoči) ali ko govorimo. Kadar pa se tvori sluz oziroma izmeček, govorimo o produktivnem kašlju. Med najpogostejšimi vzroki kašlja so različne bolezni dihal (prehlad, bronhitis, gripa, pljučnica, astma) in tudi vdihovanje dražečih snovi (prah, cigaretni dim, kemikalije), gastroezofagealni refluks, postnazalni izcedek in živčnost.

Glivična okužba stopal je neprijetna težava, s katero se najpogosteje srečujemo v toplejših poletnih mesecih. Najbolje je, če se ji z ustreznim ravnanjem izognemo, če pa do nje pride, je okužbo treba zdraviti.

Evropska študija »Ahilov projekt« dokazuje, da kar 25 do 30 odstotkov prebivalstva trpi za glivicami na stopalih. Preventiva pa je dokaj enostavna, saj vemo, da se glivična okužba prenaša s človeka na človeka, pri čemer gre lahko za neposreden prenos ali prenos prek okuženih površin. Souporaba okuženih predmetov, kot so brisače in oblačila, povečuje možnosti širjenja okužbe. Kadar se glivice pojavijo pri enem članu gospodinjstva, obstaja velika možnost, da se bodo prek okuženih površin prenesle še na druge. Da bi to preprečili, okužena oseba po stanovanju ne sme hoditi bosa, po uporabi prhe ali kopalne kadi pa je talno površino treba razkužiti. Nogavice in brisače, ki jih uporablja okužena oseba, je pred pranjem treba shranjevati ločeno od drugega perila in tudi med pranjem naj se ne mešajo z brisačami in oblačili, ki jih uporabljajo drugi člani gospodinjstva. Nogavice in brisače osebe, okužene z glivicami, je treba oprati pri visoki temperaturi, najbolje pri 90 stopinjah.

Umetno lososovo meso

Pridelava morske hrane iz oceanov, vključno z ulovom divjih rib ali gojenjem v ribogojnicah, ima velik ogljični odtis in predstavlja negativen vpliv na naše okolje. Toda ali je mogoče imeti na krožnikih meso lososa, ki nikoli ni videl vode, še več – meso lososa, ki to nikoli ni bil? Pridelava umetnega mesa iz laboratorija dobiva močne pospeške in tako so se v prehrambnem zagonskem podjetju (startupu) Wildtype iz San Francisca odločili za vzgojo umetnega lososovega mesa iz matičnih celic.