Časi, ko so moški nosili brado zaradi mraza, so že dolgo minili, nekaj pridiha možatosti verjetno še ima, predvsem pa je postala modni element in je v zadnjem desetletju spet vse bolj priljubljena. Negovana brada je res lahko vredna občudovanja, vendar se je zanjo treba potruditi. 

Sodobni moški brade večinoma ne nosijo le zato, ker bi jim bilo odveč vsakodnevno britje, ampak se zanjo odločijo predvsem iz prepričanja, da jim pristaja in da so še privlačnejši. A za ustrezen videz ne zadostuje, da dlačice le   pustijo rasti. Šele oblikovana in negovana brada ter brki moškemu obrazu zagotavljajo želeni poudarek in piko na i. Tako kot lase je treba tudi brado (in brke) redno umivati, česati, negovati in striči. Še posebej to velja za gostejše, polnejše brade, ki ob pomanjkanju redne nege hitro dobijo neprijeten videz.

Pesem na dan drži demenco stran

Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...

Prehladna obolenja so najpogostejša zdravstvena težava, ki nas še posebej nadležno spremlja v jesenskih in zimskih mesecih. Povzročitelji prehlada so različni virusi, ki se naselijo v sluznici zgornjih dihal. Običajno izzveni v sedmih do desetih dneh, neprijetne simptome, ki ga spremljajo, pa si lahko olajšamo.

Kako se ubraniti pred prehladom? Najboljša je seveda preventiva. Najpogosteje se okužimo z dotikanjem površin, na katerih so virusi, ki jih nato z rokami prenesemo na očesno ali nosno sluznico. Najpomembnejši ukrep v boju z virusi je zato temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom po vsaki uporabi javnih prevozov ali vozičkov v trgovini ter pred vsakim obrokom ali pripravo hrane. Imunsko odpornost okrepimo z veliko gibanja na svežem zraku, uživanjem raznovrstne hrane z veliko sadja in zelenjave ter dovolj spanja. A včasih tudi to ni dovolj, da bi se izognili nadležnemu prehladu.

Aktualno 

Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.

Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.

Ognjič velja za eno najbolj zdravilnih rastlin, kar jih poznamo. Že stoletja ga cenijo zaradi protivnetnega delovanja ter učinkovitosti pri hitrem celjenju kože in sluznic. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito pri negi in zdravljenju suhe in razdražene kože, pomaga pa tudi pri odrgninah, površinskih ranah, opeklinah in vnetjih.

Zdravilni učinki ognjiča (lat. Callendula officinalis) so že dolgo znani – vsaj od časov starih Egipčanov in Rimljanov, ki so verjeli tudi v njegov pomlajevalni učinek. Raste v Sredozemlju, kot okrasno in zdravilno rastlino pa ga gojijo tudi drugje po Evropi in v Ameriki. Zraste do 60 centimetrov v višino in ima razvejano, kosmato in nekoliko oglato steblo, na koncu vsake vejice je socvetje s cevastimi cvetovi v sredini in jezičastimi na robu. V Sloveniji ga v glavnem gojijo, včasih se v naravi zaseje tudi sam.

Magičnost merino volne

Merino volna je priljubljen material za oblačila, nanjo prisegajo športniki, primerna je tudi za vsakdanjo rabo. Še posebej jo cenijo Norvežani, pri katerih je del tradicije. Do okolja je bistveno bolj prijazna kot umetni materiali, saj kot naravni material tudi po dolgotrajni uporabi nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Pridobivanje volne z vsakoletnim striženjem ovac, ki se prosto pasejo na travnikih, ima bistveno manjši okoljski odtis kot pridobivanje bombaža.

Povzeto po wenorwegians.com, Fotografija: Durim Zeqiri