Spreminjanje telesa v fotografiji

Čas kot ga poznamo  je 12-letni dokumentarni projekt ameriške fotografinje Marne Clarke, s katerim je ovekovečila, kako se naša telesa s časom spreminjajo. Svoje telo in telo svojega nekaj let starejšega partnerja je začela fotografirati pri 70 letih, po zaključku je pri 82 letih izdala knjigo fotografij z enakim naslovom. Njeni portreti in avtoportreti, tudi bolj intimni, pričajo o staranju telesa in sprejemanju le-tega. Sivi lasje, gube in postarana koža se na njenih fotografijah zdijo kot dragoceno darilo v času, ko nas mediji obsipavajo s...

Izjemne zdravilne lastnosti ognjiča so v ljudskem zdravilstvu že dolgo znane, zaradi protivnetnega in protimikrobnega delovanja ga veliko uporabljajo v farmacevtski in kozmetični industriji. Z nekaj truda ga lahko gojimo in iz njega pripravimo zdravilne pripravke tudi sami.

Ognjič (Calendula officinalis) je eno- ali dvoletna rastlina, ki zraste v višino do 50 centimetrov in ima razvejano, rahlo dlakavo steblo. Značilna je za Sredozemlje, raste pa tudi drugje po Evropi in Ameriki. Listi so koničaste oblike in dlakavi, včasih nazobčani. Cvetovi rumene do oranžne barve so na koncu vejic in imajo jezičaste lističe. Običajno cveti med junijem in septembrom. Cvetovi vsebujejo flavonoide in karotene (likopen in lutein), ki jih je več v oranžnih cvetovih, ter barvilo ksantofil, ki ga je več v rumenih cvetovih, eterična olja, saponine in triterpenske spojine. Za farmacevtske in kozmetične namene nabiramo cvetove in cvetne lističe, ki imajo značilen vonj in aromatičen okus, uporabni so tako suhi kot sveži.

Zakaj Japonci živijo dlje?

Japonska ima več kot četrtino prebivalcev starejših od 65 let. A na staranje prebivalstva, ki so ga napovedovali vsi demografski kazalniki, so se dobro pripravili. Poiskali so načine, kako zagotoviti boljše pogoje za starejše, ter postavili visoke standarde, po katerih se lahko zgledujejo tudi druga kulturna okolja. Japonci živijo in delajo dlje, ostanejo zdravi dlje in so deležni ustrezne skrbi v starejših letih. Življenjska doba na Japonskem je med najvišjimi na svetu, med razlogi za to navajajo zdravo prehrano, saj so ribe na jedilniku...

Ugodni učinki masaže pri ohranjanju dobrega počutja in zdravja so že dolgo znani. Gnetenje in rahel pritisk na telo izboljšata počutje, pripomoreta k umirjanju telesa in duha ter prinašata številne koristi za zdravje.

Masaže so poznali kot terapevtsko sredstvo že pred vsaj 5000 leti, moderna znanost pa je njene pozitivne učinke le potrdila. Znano je, da masaža sprošča mišice, izboljšuje krvni obtok, povečuje elastičnost kože, zmanjšuje otekline, ugodno vpliva na dihalne funkcije ter dviga prag bolečine. Pomaga tudi izboljšati duševno počutje, pomirja in sprošča ter dviguje samozaupanje. Redna masaža ali samomasaža je lahko eden najpomembnejših načinov, kako poskrbimo za svoje telo in duha. Spodbuja sproščanje endorfinov, ki dvigajo razpoloženje in so hkrati naravno sredstvo proti bolečinam, znižuje pa raven kortizola, ki se v telesu sprošča ob stresnih situacijah. Izčrpanost in občutek preobremenjenosti lahko v veliki meri odpravimo z masažo ali samomasažo, ki pomirja in odpravlja tesnobo.

Dunaj bo demenci prijazen

Na Dunaju je v letu 2024 živelo skoraj dva milijona prebivalcev, med njimi 450.000 starejših od 60 let. Zaradi vse starejšega prebivalstva so v glavnem avstrijskem mestu že leta 1996 ustanovili urad zastopnika pravic starejših občanov in na ta položaj je župan Dunaja januarja 2022 imenoval Sabine Hofer-Gruber. Med njenimi glavnimi cilji je narediti mesto prijaznejše do ljudi z demenco, ki jih je na Dunaju okrog 30.000. V ta namen so ustanovili platformo Demenci prijazen Dunaj, ki povezuje različne organizacije, mestna okrožja, posameznike ter...

Časi, ko so moški nosili brado zaradi mraza, so že dolgo minili, nekaj pridiha možatosti verjetno še ima, predvsem pa je postala modni element in je v zadnjem desetletju spet vse bolj priljubljena. Negovana brada je res lahko vredna občudovanja, vendar se je zanjo treba potruditi. 

Sodobni moški brade večinoma ne nosijo le zato, ker bi jim bilo odveč vsakodnevno britje, ampak se zanjo odločijo predvsem iz prepričanja, da jim pristaja in da so še privlačnejši. A za ustrezen videz ne zadostuje, da dlačice le   pustijo rasti. Šele oblikovana in negovana brada ter brki moškemu obrazu zagotavljajo želeni poudarek in piko na i. Tako kot lase je treba tudi brado (in brke) redno umivati, česati, negovati in striči. Še posebej to velja za gostejše, polnejše brade, ki ob pomanjkanju redne nege hitro dobijo neprijeten videz.

Pesem na dan drži demenco stran

Stari Grki so knjižnice opisovali kot zdravilišča za dušo. Soran iz Efeza, grški zdravnik, je maničnim pacientom predpisoval tragedije in depresivnim komedije, Aristotel pa je o poeziji pisal, da na jedrnat način pove, o čemer ne govorimo v vsakdanjem jeziku. Poezija je še danes učinkovito orodje v terapiji pri pacientih s kognitivnimi motnjami, prav tako so dokazali njene pozitivne učinke pri starejših, ki se soočajo z demenco. V Journal of Poetry Therapy Martin Wexler ugotavlja, da pomnjenje pesmi pomaga pri preprečevanju demence in...

Prehladna obolenja so najpogostejša zdravstvena težava, ki nas še posebej nadležno spremlja v jesenskih in zimskih mesecih. Povzročitelji prehlada so različni virusi, ki se naselijo v sluznici zgornjih dihal. Običajno izzveni v sedmih do desetih dneh, neprijetne simptome, ki ga spremljajo, pa si lahko olajšamo.

Kako se ubraniti pred prehladom? Najboljša je seveda preventiva. Najpogosteje se okužimo z dotikanjem površin, na katerih so virusi, ki jih nato z rokami prenesemo na očesno ali nosno sluznico. Najpomembnejši ukrep v boju z virusi je zato temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom po vsaki uporabi javnih prevozov ali vozičkov v trgovini ter pred vsakim obrokom ali pripravo hrane. Imunsko odpornost okrepimo z veliko gibanja na svežem zraku, uživanjem raznovrstne hrane z veliko sadja in zelenjave ter dovolj spanja. A včasih tudi to ni dovolj, da bi se izognili nadležnemu prehladu.

Aktualno 

Javni prostor, stavbe, potniški promet in spletni prostor morajo biti dostopni vsem. Nesprejemljivo je, če ga ne morejo uporabljati starejši, osebe z različnimi invalidnostmi in oviranostmi, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Če si kot družba želimo ustvariti okolje, prijazno vsem, je treba skupni prostor skrbno oblikovati, odpravljati pomanjkljivosti, osebam z različnimi oviranostmi pa nuditi informacije, ki jim olajšajo uporabo javnega prostora.

Zadnje jim bo omogočila nova državna platforma Zgodba petih prostorov. Zamisel je zrasla iz projekta Multimodalna mobilnost oseb z različnimi oviranostmi, ki ga je leta 2016 začel Geodetski inštitut RS. V okviru projekta evidentirajo ovire v zunanjem prostoru in hkrati opozarjajo lastnike ali upravitelje, da ovire odstranijo. To so lahko previsoki cestni robniki, preozki parkirni prostori, nedostopni podhodi, tudi previsok vstop in izstop iz vozil javnega potniškega prometa. Podatke posredujejo invalidske organizacije, ki prek pooblaščenih zaupnikov poročajo Geodetskemu inštitutu, kje se z ovirami srečujejo v praksi. V projekt je vključeno že več kot 100 občin, v katerih lahko s pomočjo pregledovalnika (https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/) vsakdo preveri, po kateri poti naj se odpravi do cilja, da se izogne oviram.