Zdrave tri skodelice na dan

Za kavo je nekoč veljalo, da škodi našemu zdravju, novejše raziskave pa kažejo, da je lahko celo koristna. Marsikdo, ki ne more začeti dneva brez skodelice črne tekočine, se bo gotovo razveselil dognanja, da s tem varuje svoje zdravje. Pitje kave namreč zmanjšuje tveganje za nekatere vrste raka, zlasti na črevesju, danki in dojki. Raziskava, ki je vključevala pol milijona pivcev kave v obdobju 16 let, je pokazala nižjo verjetnost za razvoj srčno-žilnih bolezni, raka in nižjo smrtnost med kavopivci v primerjavi s tistimi, ki je ne pijejo.

Stopalom moramo zagotoviti redno pozornost in nego, saj so vsak dan izpostavljena obremenitvam. Ob ustrezni skrbi se lahko izognemo različnim težavam, ki so vedno neprijetne, lahko pa tudi ogrožajo naše zdravje. 

Stopala ves čas prenašajo telesno težo, izpostavljena so številnim zunanjim vplivom, kot so vročina, mraz in vlaga, veliko časa so obuta v čevlje, ki še posebej pozimi niso dovolj zračni. Pogosto se zato pojavijo trda in razpokana koža na podplatih ter skeleče razpoke med prsti, tudi prekomerno potenje nog, ki ima lahko za posledico neprijeten vonj in glivične okužbe. Osnovna nega je vsakodnevno umivanje z mlačno vodo in blagim protibakterijskim milom, občasno pa si lahko pripravimo še posebno kopel za stopala. Sprostitvena kopel s kopalno soljo učinkovito pomaga zmanjšati potenje, razbremeni utrujena stopala in poživi krvni obtok. Posebno pozornost namenimo negi predelov med prsti, kjer suha koža hitro razpoka. Temeljito jih umijemo in na koncu nežno otremo, da jih dobro osušimo, saj vlaga omogoča nastanek glivic. Nekajkrat mesečno uporabimo tudi piling za stopala ali plovec, da odstranimo trdo kožo, ki nastane zaradi prekomernega tvorjenja poroženele kože, zlasti na petah.

Spreminjanje telesa v fotografiji

Čas kot ga poznamo  je 12-letni dokumentarni projekt ameriške fotografinje Marne Clarke, s katerim je ovekovečila, kako se naša telesa s časom spreminjajo. Svoje telo in telo svojega nekaj let starejšega partnerja je začela fotografirati pri 70 letih, po zaključku je pri 82 letih izdala knjigo fotografij z enakim naslovom. Njeni portreti in avtoportreti, tudi bolj intimni, pričajo o staranju telesa in sprejemanju le-tega. Sivi lasje, gube in postarana koža se na njenih fotografijah zdijo kot dragoceno darilo v času, ko nas mediji obsipavajo s...

Izjemne zdravilne lastnosti ognjiča so v ljudskem zdravilstvu že dolgo znane, zaradi protivnetnega in protimikrobnega delovanja ga veliko uporabljajo v farmacevtski in kozmetični industriji. Z nekaj truda ga lahko gojimo in iz njega pripravimo zdravilne pripravke tudi sami.

Ognjič (Calendula officinalis) je eno- ali dvoletna rastlina, ki zraste v višino do 50 centimetrov in ima razvejano, rahlo dlakavo steblo. Značilna je za Sredozemlje, raste pa tudi drugje po Evropi in Ameriki. Listi so koničaste oblike in dlakavi, včasih nazobčani. Cvetovi rumene do oranžne barve so na koncu vejic in imajo jezičaste lističe. Običajno cveti med junijem in septembrom. Cvetovi vsebujejo flavonoide in karotene (likopen in lutein), ki jih je več v oranžnih cvetovih, ter barvilo ksantofil, ki ga je več v rumenih cvetovih, eterična olja, saponine in triterpenske spojine. Za farmacevtske in kozmetične namene nabiramo cvetove in cvetne lističe, ki imajo značilen vonj in aromatičen okus, uporabni so tako suhi kot sveži.

Zakaj Japonci živijo dlje?

Japonska ima več kot četrtino prebivalcev starejših od 65 let. A na staranje prebivalstva, ki so ga napovedovali vsi demografski kazalniki, so se dobro pripravili. Poiskali so načine, kako zagotoviti boljše pogoje za starejše, ter postavili visoke standarde, po katerih se lahko zgledujejo tudi druga kulturna okolja. Japonci živijo in delajo dlje, ostanejo zdravi dlje in so deležni ustrezne skrbi v starejših letih. Življenjska doba na Japonskem je med najvišjimi na svetu, med razlogi za to navajajo zdravo prehrano, saj so ribe na jedilniku...

Ugodni učinki masaže pri ohranjanju dobrega počutja in zdravja so že dolgo znani. Gnetenje in rahel pritisk na telo izboljšata počutje, pripomoreta k umirjanju telesa in duha ter prinašata številne koristi za zdravje.

Masaže so poznali kot terapevtsko sredstvo že pred vsaj 5000 leti, moderna znanost pa je njene pozitivne učinke le potrdila. Znano je, da masaža sprošča mišice, izboljšuje krvni obtok, povečuje elastičnost kože, zmanjšuje otekline, ugodno vpliva na dihalne funkcije ter dviga prag bolečine. Pomaga tudi izboljšati duševno počutje, pomirja in sprošča ter dviguje samozaupanje. Redna masaža ali samomasaža je lahko eden najpomembnejših načinov, kako poskrbimo za svoje telo in duha. Spodbuja sproščanje endorfinov, ki dvigajo razpoloženje in so hkrati naravno sredstvo proti bolečinam, znižuje pa raven kortizola, ki se v telesu sprošča ob stresnih situacijah. Izčrpanost in občutek preobremenjenosti lahko v veliki meri odpravimo z masažo ali samomasažo, ki pomirja in odpravlja tesnobo.

Dunaj bo demenci prijazen

Na Dunaju je v letu 2024 živelo skoraj dva milijona prebivalcev, med njimi 450.000 starejših od 60 let. Zaradi vse starejšega prebivalstva so v glavnem avstrijskem mestu že leta 1996 ustanovili urad zastopnika pravic starejših občanov in na ta položaj je župan Dunaja januarja 2022 imenoval Sabine Hofer-Gruber. Med njenimi glavnimi cilji je narediti mesto prijaznejše do ljudi z demenco, ki jih je na Dunaju okrog 30.000. V ta namen so ustanovili platformo Demenci prijazen Dunaj, ki povezuje različne organizacije, mestna okrožja, posameznike ter...