Kako daleč (in kako blizu) so Dolenjske Toplice in Slovenija od »urejenega« zdravstva? To vprašanje so si na različne načine zastavljali udeleženci okrogle mize Vzajemnosti, predvsem tudi skozi prizmo novega zakona o zdravstveni dejavnosti, o katerem teče javna razprava.

Čeprav je razprava zadevala predvsem konkretne izkušnje in želje, je v marsičem samo še dodatno potrjevala načelna stališča predstavnikov Zveze društev upokojencev Slovenije, sindikatov, humanitarnih in invalidskih društev, da mora novi zakon zagotoviti vsem ljudem enak dostop do dogovorjenih zdravstvenih storitev. To pa tudi pomeni, da bi moral predvsem vnovič utrditi javno zdravstvo in preprečevati nekontroliran vdor zasebnega zdravstva v javno zdravstvo. Razprava je potrdila, da je treba pot do »urejenega zdravstva« iskati predvsem v nedvoumni odločitvi za javno zdravstvo, v njegovi krepitvi, v jasni razmejitvi, kaj je javno in kaj zasebno zdravstvo. Anka Tominšek je opozorila, da lahko nadaljnje »mešanje« javnega in zasebnega še dodatno oteži dostop do zdravstvenega varstva, medtem ko bodo imeli čedalje več prednosti tisti, ki imajo denar.

Za preračunavanje plač, ki se upoštevajo v pokojninsko osnovo, morajo biti znani količniki, saj njihova višina odseva gibanja povprečnih plač in pokojnin v državi do konca koledarskega leta pred letom uveljavitve pravice do pokojnine. Kot določa zakon, morajo biti količniki vsako leto določeni na novo. Določa jih minister za delo v soglasju z ministrom za finance. Letos so bili količniki objavljeni šele 5. junija v 42. številki Uradnega lista RS. Pokojninski zavod je zato moral letošnjim upokojencem izdajati začasne odločbe, ki pa jih bo zdaj po uradni dolžnosti nadomestil z novimi, dokončnimi.

Vlada Republike Slovenije je 17. junija letos sprejela predlog zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene in ga poslala v sprejem državnemu zboru, ta pa naj bi o zakonu odločal po nujnem postopku. Na podlagi tega zakona naj bi z dodatnimi sredstvi vsaj delno omilili težak gmotni položaj socialno najbolj ogroženih.

Do posebnega dodatka naj bi bilo po ocenah upravičeno približno 120 tisoč socialno ogroženih oseb. Predvidene so štiri različne višine posebnega dodatka, in sicer 200, 160, 120 in 80 evrov. Najvišji znesek, 200 evrov, naj bi dobila družina, ki je upravičena do denarne socialne pomoči. Če je do tega prejemka upravičen posameznik, pa naj bi dobil 160 evrov posebnega dodatka. Drugim upravičencem pa naj bi se izplačala posebna dodatka v višini 120 oziroma 80 evrov. Višji znesek naj bi bil izplačan upravičencem, katerih prejemki so nižji od 268 evrov, nižji dodatek pa tistim, katerih prejemki so višji od 268 evrov, ne presegajo pa 313 evrov.

Kot sestavni del projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma je Zveza društev upokojencev Slovenije v sodelovanju s Slovensko filantropijo in zavarovalnico Vzajemna izdala Priročnik za prostovoljno delo s starejšimi, katerega avtorica je Angelca Žiberna, predsednica projektnega sveta projekta Starejši za večjo kakovost življenja doma. Iz priročnika, ki je namenjen koordinatorkam in koordinatorjem v društvih, ki vodijo prostovoljce, povzemamo nekaj najzanimivejših misli in ugotovitev.

Tisti, ki jim je bila pokojnina odmerjena od najvišje pokojninske osnove, dokaj pogosto sprašujejo, zakaj so med temi pokojninami razlike kljub temu, da imajo uživalci polno pokojninsko dobo, in zakaj stare pokojnine zaostajajo za novimi.

Zakonska ureditev, veljavna od 1. 1. 2000 dalje, je prinesla veliko več možnih razlik. Način odmere pokojnine od najvišje pokojninske osnove se ni spremenil. Od take osnove se pokojnina odmeri tedaj, ko od dejanske pokojninske osnove odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvam preseže pokojnino, do katere bi bil njen prejemnik upravičen, upoštevaje pri tem dopolnjeno pokojninsko dobo in starost.

Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije je med drugim obravnaval dogajanja v vzajemni zavarovalnici Vzajemna, v kateri so večina upokojenci. Po mnenju upravnega odbora ZDUS mora Vzajemna ohraniti izključno svojo temeljno dejavnost in naj ne uvaja novih zavarovalniških proizvodov, ki jih že tržijo komercialne zavarovalnice. ZDUS bo za zaščito koristi, interesov in pričakovanj večine svojega članstva in članstva Vzajemne uporabil vsa pravna sredstva, vštevši ustavni spor, hkrati pa svoje člane opozarja, naj ne podpisujejo nobenih pooblastil za zastopanje na skupščini Vzajemne.

Tak je bi bil naslov okrogle mize, ki jo je pripravil ZDUS. Objavljamo povzetek najpomembnejših ugotovitev in predlogov, ki so jih udeleženci med drugim poslali tudi vladi, da bi jih upoštevala pri snovanju potrebnih zakonskih sprememb.

- Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prvi steber) mora ostati osrednji nosilec socialne varnosti. Ta sistem mora tudi v prihodnje temeljiti na načelih delovnega prispevka, pravičnosti, solidarnosti in vzajemnosti.

- V načrtovani modernizaciji pokojninskega sistema bo treba doseči nov družbeni dogovor družbeno sprejemljivem razmerju med povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo in povprečno plačo. Že doseženo razmerje je treba izboljšati.

Z majskimi pokojninami ali nadomestilom iz invalidskega zavarovanja mora pokojninski zavod v skladu z zakonom načeloma izplačati tudi letni dodatek. Določeni sta dve višini, pri čemer je odločilna višina pokojninskega prejemka. Tako bo letošnji dodatek 367,95 in 223,55 evra.

Višji znesek bo izplačan tistim uživalcem, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska osnove za odmero dodatnih pravic, veljavne na dan izplačila dodatka. Nižji znesek letnega dodatka pa zavod izplača prejemnikom pokojnin, ki presegajo osnovo za odmero dodatnih pravic, nadomestil iz invalidskega zavarovanja, priznanih po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem do 31. decembra 1999, ter delnih invalidskih pokojnin, nadomestil za čas poklicne rehabilitacije, začasnih nadomestil in nadomestil za invalidnost.

Zveza društev upokojencev Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije organizirala okroglo mizo z naslovom »Pokojnine včeraj, danes, jutri. Na njej naj bi odgovorili na vprašanje, kako zagotoviti dostojno življenje ne le sedanje generacije upokojencev ampak tudi tiste, ki se bo upokojila čez 10 in več let. Vsi udeleženci so bili enotni, da bo takšno življenje lahko zagotovilo le obvezno pokojninsko zavarovanje (1.

S pokojnino za »polno« pokojninsko dobo je bila v preteklosti mišljena starostna pokojnina, odmerjena ženski za 35 let, moškemu pa za 40 let pokojninske dobe. V obeh primerih je znašala 85 odstotkov pokojninske osnove. Sprva je bilo mogoče starostno pokojnino s tolikšno pokojninsko dobo uveljaviti ne glede na doseženo starost, pozneje pa je bila pogojena tudi z dopolnitvijo predpisane starosti (ženske 53, moški 58 let).

Odmera starostne pokojnine od leta 2000 dalje ni več omejena z najvišjim odstotkom in je torej lestvica odprta. To pomeni, da je odstotek za odmero starostne pokojnine tem višji, čim daljša je pokojninska doba. Pokojninska doba 40 let za moške je po veljavni ureditvi minimalna doba za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti, ki je 58 let. Ženske pa s 35 leti pokojninske dobe pri najnižji možni starosti pokojnine sploh ne morejo več pridobiti. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo vse do leta 2014, se najnižja starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine iz leta v leto zvišuje (za 4 mesece), do leta 2013 pa se podaljšuje tudi minimalna pokojninska doba (za 3 mesece). Letos ženska izpolnjuje pogoje, če je dopolnila 37 let pokojninske dobe in 56 let in 4 mesece starosti.