Na premoženjska in druga pravna vprašanje odgovarja mag. Janez Tekavc
Dobro je vedeti | september '22
HIŠA KOT POSEBNO PREMOŽENJE
Bralec je postal lastnik hiše, še preden je spoznal sedanjo partnerko. Skupaj živita že 25 let in v tem času je bralec s svojimi dohodki hišo v celoti obnovil. Nima otrok, partnerica pa ima iz prejšnje zveze dva otroka, zato ga zanima, kakšna upravičenja imata glede hiše.
Hiša je posebno premoženje našega bralca, saj je postal njen lastnik, še preden je nastala sedanja zveza s partnerico. Posebno premoženje ni predmet delitve ob morebitnem razhodu, tako da partnerica ne bi mogla postati lastnica hiše. Vprašanje pa je, kako bi se obravnavala vlaganja v to hišo. Vlaganja namreč povečujejo vrednost hiše, in ker je bralec vlagal v hišo dohodke, ki jih je imel iz naslova dela v času trajanja zveze, bi partnerica v primeru razhoda lahko zahtevala, da se del teh vlaganj upošteva kot skupno premoženje, in bi vložila zahtevek za izplačilo teh vlaganj v obliki denarja. Otroci, ki jih ima partnerica, pa nimajo nobenih upravičenj do hiše niti do povrnitve vlaganj v to hišo.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Dobro je vedeti | september '22
ODPOVED POGODBE IZ POSLOVNEGA RAZLOGA
Bralčeva stranka, ki je samostojni podjetnik in ji bralec vodi računovodstvo, ima registrirano glavno dejavnost popravilo ur in nakita, ob tem pa tudi še dejavnost trgovina na drobno. Za prodajo v trgovini je pred leti zaposlil svojo ženo. Pogoje za starostno pokojnino bi izpolnila konec leta 2024, ko bi ob upoštevanju znižanja starostne meje zaradi skrbi in vzgoje dveh otrok za leto in štiri mesece dopolnila 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let in dobrih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Pretekla leta je podjetnik posloval kar solidno, v covidnih razmerah v letih 2020 in 2021 pa je posloval z izgubo in tudi letos dela z minusom. Zaradi navedenih težkih razmer načrtuje, da bi konec septembra zaprl dela, povezana s trgovino, in opravljal samo še storitve iz glavne dejavnosti. Bralca zanima, kako bi gospa lahko uveljavila denarno nadomestilo.
-
Dobro je vedeti | september '22
Skupni izzivi mladih in starejših
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je avgusta sestal s predstavniki Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS), ki zastopajo interese mladih in starejših.
Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), je na srečanju poudaril potrebo po redni in izredni uskladitvi pokojnin glede na draginjo in nujnost spoštovanja sistemske zakonodaje pri izplačilu letnega dodatka. Omenil je tudi, da je v koalicijski pogodbi premalo pozornosti namenjene starejšim, ki predstavljajo kar tretjino slovenskega prebivalstva in za katere so najpomembnejše teme gmotni položaj, skrb za zdravstvo, e-oskrba in digitalizacija. Zato je predlagal ustanovitev posebnega urada za starejše ali urada za medgeneracijsko solidarnost in vključitev zveze v Ekonomsko-socialni svet Slovenije.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Dobro je vedeti | september '22
OSAMLJENOST IN NEMOČ
Enaindevetdesetletna bralka živi sama v stanovanju, polnem lepih spominov. Zaradi negotove hoje in pogostejših vrtoglavic ne gre iz stanovanja. Svojci ji vsakodnevno telefonirajo, ob koncu tedna zapolnijo zaloge hrane in pospravijo stanovanje. Kosilo prejema iz bližnjega doma upokojencev. Tedensko jo obiskuje negovalka, ima občasno pomoč na domu. Počuti se vedno bolj osamljeno, boji se, da bo ponoči padla in ne bo mogla poklicati pomoči.
Žal je podobnih zgodb zelo veliko. Na eni strani osamljenost in stiske starostnikov, na drugi strani skrb svojcev vsakokrat, ko telefon zvoni v prazno. Vsako življenjsko obdobje zahteva prilagajanje in racionalne rešitve. Sposobnost prilagajanja in iskanje rešitev se s starostjo zmanjšata. Zato starostniki kljub ohranjenemu umu in občutku, da lahko še vedno živijo sami, potrebujejo pomoč in razmišljanje nekoga, ki ni neposredno vpleten. Najin pogovor z bralko je bil namenjen temu.
-
Dobro je vedeti | september '22
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim in nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodne svetovalne dneve. Strokovnjaki avstrijskega nosilca pokojninskega zavarovanja (PV) bodo svetovali 27. septembra med 9. in 13. uro v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani). Svetovanje je namenjeno zavarovancem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino v Avstriji in kolikšna bo njena višina, pa tudi upravičencem do avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.
-
Dobro je vedeti | september '22
HAJDINA
V Društvu upokojencev Hajdina so slovesno proslavili 70. obletnico društva. Ob tej priložnosti so uradno predstavili jubilejni zbornik z naslovom Sedem desetletij Društva upokojencev Hajdina in podelili zahvale članom za 20, 25, 30 in 35 let članstva. Podpredsednica PZDU Spodnje Podravje Sonja Purgaj pa je podelila priznanja pokrajinske zveze in Zdusa. Malo plaketo Zdusa sta prejela Angela Mlakar za dolgoletno delo v društvu ter Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas ob 20. obletnici delovanja.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedeti | september '22
PSIHOLOŠKE IGRE
Z naročnico sva se pogovarjali o tem, da pride med njo in sodelavko pogosto do nesporazumov. Gre za različne dogodke, vedno pa se njun odnos konča z užaljenostjo ali prizadetostjo ene ali druge. Rada bi razumela, kaj se med njima dogaja.
Berne, utemeljitelj transakcijske analize, pravi, da so psihološke igre »serija vzporednih in skritih psihičnih izmenjav, ki potekajo v smeri predvidljivega konca«. Ljudje jih pogosto igramo, ne da bi se tega zavedali. Igre izhajajo iz nerazrešenega sekundarnega simbiotičnega odnosa in so poskus osebe, da bi ta odnos ponovno vzpostavila. Imajo svojo notranjo strukturo in intenzivnost, namen igranja pa je biti slišan, opažen in upoštevan, žal pa ta način ni dolgoročno uspešen.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
MOŽNOST ZDRAVLJENJA V TUJINI
Bralka opaža, da so se zaradi covida-19 čakalne dobe za specialistični pregled še povečale. Sama že več kot leto čaka na pregled kolka. Zanima jo, ali obstaja možnost, da bi jo napotili na pregled v tujino.
Možnosti obstajajo, in sicer ima bralka pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Znano je, da so čakalne dobe za pregled kolka izjemno dolge.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI IN ODMERA 40-ODSTOTNE STAROSTNE POKOJNINE
Bralka navaja, da je prejela negativno odločbo o izplačilu 40-odstotne starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti. To se ji ne zdi pravično, saj ima dopolnjenih že 40 let in pet mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, stara pa je 59 let in mesec, poleg tega ima tudi enega otroka. Iz odločbe izhaja, da bo izpolnila pogoje pri starosti 59 let in šest mesecev, zato jo zanima, ali je ta izračun res pravilen. Poleg tega je tudi slišala, da se 40 odstotkov pokojnine ne odmeri od zagotovljene pokojnine, zato bi rada odgovor tudi glede tega.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ZAPOSLITEV ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS
Bralec je trenutno brezposeln. V kratkem se mu obeta zaposlitev za določen čas šestih mesecev, toda vsaj v začetku naj bi bil obseg zaposlitve le za deset ur na teden. Zanima ga, koliko dopusta in regresa bi mu pripadalo.
Tako veljavni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočata, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni le poln ali na primer polovičen, kot marsikdo zmotno razmišlja. Dopustne so številne vmesne variante – vse od ene ure do 40 ur na teden, torej tudi zaposlitev našega bralca za deset ur tedensko.
