Zdravje

Kakav, glavna sestavina črne čokolade, pri redni uporabi zmanjšuje srčno-žilne zaplete pri starejših.

Rezultati velike raziskave o uporabi kakava in multivitaminskih napitkov so pokazali, da je bilo med starejšimi uporabniki po 3,6 leta uporabe za deset odstotkov manj srčno-žilnih zapletov, kot so srčni infarkt, kap in angina pektoris, vendar ti rezultati niso bili statistično pomembni. So pa ugotovili, da je uporaba kakava vodila do statistično pomembnega 27-odstotnega znižanja števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Med udeleženci raziskave, ki so dnevno uporabljali kakav, pa so v primerjavi s tistimi, ki kakava niso uporabljali, opazili 16-odstotno zmanjšanje srčno- žilnih zapletov, navajajo na spletnem portalu Medscape.

Zdravje

Marfanov sindrom je redka dedna bolezen vezivnega tkiva, ki pogosto prizadene srce in ožilje, zlasti aorto. Zaradi raznolikih simptomov je diagnoza pogosto prepozna, kar povečuje tveganje za srčno-žilne zaplete.

V mesecu ozaveščanja o tej bolezni, ki jo simbolizira modra pentlja, smo se pogovarjali s Simonom Petrovčičem, ambasadorjem za nekatere redke bolezni. Svojo osebno izkušnjo deli z javnostjo, da bi opozoril na pomen zgodnjega prepoznavanja te bolezni, ustrezne obravnave in podpore bolnikom. »Sem ambasador za Marfanov sindrom, Ehlers-Danlosov sindrom, Loeys-Dietzov sindrom, Bealsov sindrom in druge sorodne redke bolezni v Sloveniji. Moja vloga je povezovanje bolnikov, strokovnjakov in javnosti ter ozaveščanje o tem, kaj pomeni živeti z Marfanovim sindromom. Do dvajsetega leta sem bil zdrav fant, nato pa sem doživel serijo zdravstvenih težav in operacij, med drugim več operacij na hrbtenici.«

MODA

Pletenine nam vedno pridejo prav zaradi udobnosti in praktičnosti. Morda jih res pogosteje nosimo v hladnejših mesecih leta, ko pa pogledam v svojo omaro, moram priznati, da jih nosim tudi takrat, ko je topleje. Res ne spletenih iz volne, vsekakor pa bombažne, viskozne ali iz mešanice umetnih vlaken.

Na trgovskih policah je to sezono res veliko pletenih oblačil, a ne samo jopic ali puloverjev, temveč celih pletenih kompletov/trenirk ali samostojnih kosov vseh vrst oblačil. Pomembno je upoštevati zlasti naslednje nasvete: izbrani material za pleteno oblačilo naj bo ravno pravšen za letni čas, preverite, katere surovinske sestave je oblačilo, kako zahtevno je njegovo vzdrževanje in kako ga boste sestavili z že obstoječimi kosi iz svoje garderobe.

Pust je kot ljudski običaj povezan z odhajanjem zime in veseljem nad prihajajočo pomladjo, nad soncem in novim življenjem, ki bo kmalu vzbrstelo nad ogreto zemljo, nad mladički, ki se bodo začeli oglašati v mladih leglih. Človek je to radost poosebil v norčavem obnašanju, a tudi v jedeh.

Znance sem vprašala, na katero ali kakšno hrano najprej pomislijo ob besedi pust. Večina je ustrelila kot iz topa: na krofe. Vendar so priznali, da je to le trenutna popestritev strasti, medtem ko je bil pravi odgovor na vprašanje, kakšno hrano – mastno, sladko in obilno. Včasih je veljalo, še iz časov iz ljudskega verovanja, da mora biti pustna hrana mastna, sladka in obilna, da bi priklicali srečo in zdravje ljudem, rodovitno leto in bogato letino.

ZDRAVJE

Sodobna medicina lahko pozdravi številne bolezni, a je pri nekaterih še vedno nemočna. Med njimi izstopa ALS – amiotrofična lateralna skleroza, napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, odgovorne za nadzor mišic. Posledica tega je postopno propadanje mišic, kar sčasoma vpliva na gibanje, (predvsem hojo), govor in tudi na dihanje.

Ta bolezen je prizadela tudi genialnega misleca in fizika Stephena Hawkinga, ki je s paraliziranim telesom še dolga desetletja raziskoval vesolje. V svetovnem merilu je bolezen postala širše poznana šele leta 2014, in sicer s pomočjo javne kampanje ozaveščanja s spletnimi posnetki polivanja z mrzlo vodo (t. i. izziv z ledenim vedrom). »Vsako leto to bolezen odkrijemo pri približno petdesetih ljudeh. Trenutno živi v Sloveniji okoli 150 bolnikov, pogostnost bolezni pa narašča s starostjo. Povprečna starost ob začetku je približno 58 do 63 let,« je začela izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije, zaposlena na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

PREHRANA

Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.

S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.

Psihologija

Naglica sodobnega časa nas sili v iskanje strategij, ko moramo premagati ovire na svoji dnevni poti in si ne pustiti priti preveč do živega. Vendar se premalokrat zavedamo, da pri tem ne smemo za seboj puščati razdejanja v medosebnih odnosih, čustvenega bremena, ki ga odvržemo na druge, ali celo prikritega nasilja, ki je včasih težko prepoznano.

V današnjem prispevku se bomo dotaknili situacije, ki je žal vedno pogostejša. Ko kljub istemu jeziku ne vemo, kdo pije in kdo plača. In je iz situacije zelo težko oditi z mirnim srcem in prepričanjem o dobrem sodelovanju in medosebnim razumevanjem s sočlovekom. Marija, Tone in Joža v bloku živijo že dolgo. Tako kot oni je večina stanovalcev že upokojena, vajeni so reda in tišine. Vsak ima svojo garažo, svoj vhod, svojo pot domov. Ne gre za razkošje, gre za navado in za to, da se lahko normalno pripelješ in odpelješ.

ZDRAVJE

Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.

Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.