-
Zdravila shranjujte vedno na istem mestu, da jih boste laže našli, označena naj bodo z imenom tistega, ki jih jemlje, in skupaj z navodili, kdaj in kako jih jemlje.
Imejte jih v suhem prostoru (kopalniške in kuhinjske omare niso najbolj primerne), izpostavljena naj ne bodo neposredni sončni svetlobi, previsoki ali prenizki temperaturi ali vlagi. Nekatera zdravila je treba hraniti v hladilniku, na kar vas bo opozoril farmacevt.
Če zdravil ne potrebujete več, ostalo pa vam je nekaj tabletk ali sirupa ali če ste našli doma zdravila, ki jim je pretekel rok trajanja, jih odnesite v lekarno, kjer imajo posebne zabojnike za zbiranje odpadnih zdravil. Vsa zdravila (tablete, kapsule, svečke, kapljice, praški, kreme, sirupi) naj bodo zaprta v originalni embalaži (stekleničke, ovojnina), papirnato škatlico pa doma odstranite in odvrzite med star papir.
Kalcij, vitamini in gibanje utrjujejo kosti
Usihanje kostne mase ali osteoporoza povzroča spontane zlome kosti, najpogosteje v predelu zapestja, kolka in hrbtenice; v končni fazi pa povzroča invalidnost. Rezultati novejših študij pričajo, da je osteoporoza, ki je do nedavnega veljala za obolenje žensk v menopavzi, vse bolj razširjena tudi med moškimi ter med mlajšimi predstavniki obeh spolov (od 30 leta dalje).
Vse večjo obolevnost med močnejšim spolom strokovnjaki predpisujejo predvsem kortizonski terapiji (zdravljenje s preparatom iz hormona nadledvične žleze) ter prekomernemu uživanju gaziranih in alkoholnih pijač, nezdravi prehrani in pomanjkanju gibanja, pa tudi kajenju.
-
Slovenija sodi po v umrljivosti zaradi samomora med bolj ogrožene evropske države. Samomorov je več med moškimi, med starejšimi, med osamljenimi, ločenimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, med ljudmi, ki trpijo zaradi depresije, med alkoholiki in pa med socialno prikrajšanimi ljudmi na robu družbe. Strokovnjaki poudarjajo, da je samomor izrazito osebno dejanje in da se okoliščine, ki do njega pripeljejo, razlikujejo med posamezniki.
Številne samomore lahko preprečimo, če le zaznamo stisko ali če se nam bližnji zaupa. Takrat mu prisluhnimo in ga spodbujajmo v iskanju drugačnih rešitev za njegovo stisko. Žal pa mnogi molčijo o svojih težavah bodisi zaradi strahu, nevednosti, slabih izkušenj ali pa so prepričani, da tako ni nobene rešitve. Zato je dobro opazovati vedenje ljudi okoli nas. Vselej, ko se nam zazdi, da človek ni tak, kot smo navajeni, in ta spremenjenost traja več dni, ga povprašajmo po počutju. Ne bodimo vsiljivi, predvsem pa poslušajmo, kako se naš sogovornik zares počuti. Tudi če se sami znajdemo v stiski in imamo občutek, da ne najdemo izhoda, se izpovejmo komu. Pogovor res pomaga, razbremeni nas in pomaga razjasniti trenutno stanje in možne rešitve. Najslabše je molčati in trpeti v sebi.
-
Lasje težko prenašajo vročino, znoj, sonce, veter in klorirano vodo, kar nam tudi jasno pokažejo s spremembami svojega videza. Postanejo suhi, lomljivi, motne barve in naelektreni. Po različnih vremenskih preizkušnjah lasje potrebujejo intenzivno nego, ki jim bo povrnila prožnost, lesk in zdrav videz.
Za vitalnost in zdravo rast las lahko največ storimo s primerno vitaminsko prehrano, ki vpliva na zarodno plast lasu v lasišču. Ko las zraste iz lasnega mešička, je njegov vidni del zgolj poroženela luskasta plast, ki obdaja jedro. Za gladek in zdrav videz las se mora luskasta zunanja površina gladko prilegati jedru lasu, kar pa lahko dosežemo s pravilno kozmetično nego.
Veselje do plesa imamo predvsem v srcu
Ples je radoživost gibanja, je govorica telesa ob ritmu, ob glasbi, v tišini, je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je del narodove kulture … V sosledju tisočletij je ples odsev 'žive govorice človeka' in njegovega bivanja. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in glasbo človek ne glede na zemeljsko dolžino ali širino, ne glede na rasno, narodno, politično ali kakršnokoli pripadnost izraža svoja občutja, žalost veselje, bolečino, strast, hrepenenje, erotičnost. Ples obstaja od vekomaj in za vedno …, je med drugim zapisala dr. Meta Zagorc v svoji knjigi Družabni in športni ples.
-
… in hkrati tudi njegova krepitev. Hrbtu morajo biti v pomoč tudi vse druge mišice, zato bomo danes zelo enostavno poskrbeli za vse. Za vse na en mah.
Ker vem, da so jesenski meseci za mnoge med vami tudi meseci zaključnih del v hiši in na vrtu, vam po razgibavanju iz prejšnjega meseca prilagam še nekaj zelo koristnega za čisto vse. Za hude športnike tudi eno precej pikantno, s katero smo že v pripravah na zimsko sezono.
Koža, oči, lasje in nohti so ogledala zdravja
Naše telo nam nenehno sporoča, kaj se z njim dogaja, vendar moramo najprej prepoznati njegova sporočila. Tako kot nam sporoča, da nam primanjkuje vode in smo zato žejni, nam tudi sporoča, da mu, denimo, primanjkuje cinka, ker smo pod hudim stresom in zato sivimo.
Od prehrane celic je odvisno naše zdravje. To najlaže opazimo na ''ogledalih zdravja'', na koži, očeh, laseh in nohtih. Vedeti moramo, da negovalne kreme lajšajo težave od zunaj, ne odpravljajo pa vzrokov zanje. Velikokrat so na primer težave s kožo odgovor telesa na dolgotrajnejše pomanjkanje hranil. Dokler je slabo prehranjenih in poškodovanih celic le malo, tega še opazimo ne. Pri večjem številu poškodovanih celic pa so nepravilnosti pogosto zelo vidne in moteče. Včasih je za hitro izboljšanje zdravja kože dovolj le manjša sprememba v prehranjevalnih navadah.
-
Grozdje je sadež trte, ene najstarejši kulturnih rastlin. V Mariboru se radi pohvalijo, da imajo najstarejšo vinsko trto na svetu, staro več kot 400 let in še vedno rodi. Okoli nje se vsako leto zvrstijo številni dogodki, kar priča, da smo ljudje precej navezani na trto in grozdje.
Grozdje uživamo presno, iz njega iztisnemo sladek sok ali počakamo, da prevre in postane vino. Tokrat vino pustimo ob strani, da počaka vsaj do martinovega, zdaj pa se raje posvetimo sladkim jagodam. Zrelo grozdje je sladko zaradi grozdnega sladkorja glukoze in enakega deleža sadnega sladkorja fruktoze. Glukoza v grozdju zelo hitro dvigne raven krvnega sladkorja, vendar se zaradi vlaknin, zlasti v majhnih jagodah, ta učinek precej zmanjša. Grozdje ima zato samo srednje visok glikemični indeks, kar nam koristi pri sestavljanju obrokov.
-
Avstrijski psihiater, psiholog in mislec dr. Viktor Frankl je izrazil pomembno misel o smislu življenja: »Bistvo posameznikove svobode je v tem, da glede na okoliščine izbere svojo pot do uresničitve cilja.«
Tudi danes je tako, kot je pred več kot sto leti ugotavljal že Freud, da ljudje najraje bežijo pred resnico o vzrokih svojih bolečin in soočenj s seboj. Kar precej jih zatrjuje, da so za to krivi drugi.
Ob tem pozabljajo, da lahko človek izbira tudi po svoji volji ne glede na starost in druge okoliščine. Izbira lahko poti, ob katerih bo imel občutek zadovoljstva in notranjega miru.
-
Trdno sem prepričan, da je psihiater, pisatelj, mislec in humanist Jože Felc kljub svoji nedavni smrti v nekih nedoumljivih, transcendenčnih razsežnostih še vedno prisoten in z nami. To lahko trdim tudi zato, ker sem ga vrsto let poznal in me je ves ta čas spremljal, pa čeprav najina neposredna srečanja niso bila pogosta. Kot mlademu novinarju so mi za ožje delovno območje dodelili Idrijo. Ko sem se seznanjal z njo, so me spremljali mešani občutki. Ljudje so imeli trde roke od dela, toda ženske so klekljale nežne čipke, možje pa so s kancem grenkobe in humorja duhovito besedovali o življenjskih rečeh in dogajanjih drugod po svetu.
