-
Oslabljen organizem zaradi bolezni ali starostnih tegob je še posebej izpostavljen okužbam. Pred sezonsko gripo, ki se po navadi pojavlja v prihajajočih mesecih, se velja zaščitit s cepljenjem.
Cepljenje proti gripi zdravniki priporočajo vsem prebivalcem, še posebej pa starejšim, stanovalcem v domovih starejših občanov, ljudem, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali na diagnostične preiskave v bolnišnici. Cepijo naj se tudi sorodniki kroničnih bolnikov, da ne bi morebitno okužbo prenesli nanje.
-
Drevo kaki je najbolj razširjeno na Primorskem, kjer jeseni na njegovih golih vejah opazujemo oranžne plodove, kot da so okraski na novoletnem drevescu. Drevo zahteva mile zime, sicer pa je trpežno in prav nič zahtevno. Plodovi v kleti zdržijo precej časa, zato so pozimi odličen vir svežega sadja.
Kakiji so izjemno bogati s karotenoidi, na kar opozarja njihova žareča oranžna barva. Ugotovljeno je, da kaki vsebuje tridesetkrat več vitamina A kot jabolka in skoraj enako količino vitamina C kot limona. Vsebujejo še vitamine B1, B2 in B6. S kakiji hitro vnesemo energijo v telo, saj vsebujejo kar 20 odstotkov glukoze. Med minerali v kakijih po količini izstopajo kalij, magnezij in fluor, po pestrosti pa baker, kalcij, fosfor, železo, jod, krom in selen.
Tudi stari možgani se lahko pomladijo!
Pozabljanje je stanje, ko se česa ne moremo spomniti, pa čeprav ''tuhtamo in vrtamo'' po možganih. S starostjo je pozabljanja vse več, zato zlahka zmotno trdimo, da gre za posledice ''emša''. Toda ali je res tako? Saj pozabljajo tudi tisti, ki se ne morejo sklicevati na svoja leta. Mnogokrat je pozabljanje pravzaprav posledica površnosti, pa tudi posledica hude (pre)obremenjenosti v vsakdanjem življenju, (pre)utrujenosti, strahu, denimo za službo, za otroke ..., ter razvad, kot sta alkohol in kajenje.
-
Poskusimo se ozreti malce nazaj, v svoje preživeto življenje in ugotoviti, kaj nas je razveselilo, kaj prizadelo, kaj spodbudilo, čemu smo se čudili, kaj nas je osrečevalo, v čem smo bili uspešni. Čeprav bo na ta vprašanja vsak izmed nas odgovoril na sebi lasten način, je za vsakogar najpomembneje, da v življenju naredi najboljše, kar zmore in zna, ne pa rezultat tega njegovega početja.
Vedeti moramo, da svoje potrebe v glavnem zadovoljujemo v odnosu z drugimi ljudmi. In to v vseh življenjskih obdobjih. Ob srečanju z mladostnim prijateljem se vrstijo zanimiva vprašanja: »Se še spominjaš, kako je bilo na valeti? Dobro si takrat plesala. In kako smo hodili v odmorih v mestni park in opazovali punce, dekleta pa fante? Kar veliko ljubezni se je spletlo takrat. Hudo je bilo predvsem pri matematiki. Profesorice smo se zelo bali. Slabo smo bili oblečeni in tudi hrana je bila slaba. Posledice vojne, pomanjkanja so se kazale na vseh področjih. Ko zdaj pomislim na vse to, ugotavljam, da le ni bilo tako hudo. Bili smo mladi, polni pričakovanj in sanj. To nam je na poseben način ožarjalo naš vsakdan. V spominu mi ostajajo samo lepi trenutki. Kaj vse bi dal, če bi se vse to lahko ponovilo. Ob spominih se počutim mlajšega,« končuje moj sogovornik.
-
Otekli in zatrdeli sklepi rok povzročajo hude bolečine, z deformiranimi rokami pa bolniki le stežka opravljajo vsakdanje aktivnosti. Žal te težave niso redke: kar 80 odstotkov ljudi po 45. letu starosti ima okvarjen vsaj en sklep, za eno od revmatičnih bolezni pa se pri nas zdravi od osem do deset tisoč ljudi. Med njimi je trikrat več žensk kot moških.
Revmatičnih bolezni je veliko, sem sodijo osteoartroze, zunajsklepni revmatizem, različni artritisi, protin, avtoimunske bolezni tkiva in vaskulitisi. Najštevilčnejše obolenje je zagotovo revmatoidni artritis, pri katerem imunski sistem napade telo in povzroči kronično sklepno vnetje. Na začetku bolezni so boleči in otekli predvsem mali sklepi rok, stopal, zapestja in komolci. Pozneje se lahko vnetje razširi še na velike sklepe, kot so kolena, kolki in gležnji, redkeje na hrbtenico, kar sčasoma pripelje do invalidnosti. Bolezen prizadene tudi druge organe, denimo srce, pljuča, ledvice, oči, kožo, poveča tveganje za osteoporozo in slabokrvnost ter za najmanj 6 let zmanjša pričakovano življenjsko dobo.
-
Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi več kot 40.000 ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB). Bolezen označuje težka sapa, ki se najprej pokaže ob naporih, kasneje pa celo v mirovanju in bolnikom povzroča težave že pri najenostavnejših opravilih. KOPB ima lahko uničujoč vpliv na življenje posameznika in njegove družine, lahko pa je življenje s to boleznijo skoraj povsem normalno. Pomembno je le, kako zgodaj odkrijemo bolezen in kako se z njo spopademo.
Če so vam postavili diagnozo KOPB, lahko naredite marsikaj, kar vam bo omogočile, da se boste počutili bolje, si olajšali življenje s to boleznijo in preprečili njeno prehitro napredovanje:
-
Potrebujemo (za deset oseb):
1 kg krompirja
20 dag korenja
10 dag hamburške slanine
10 dag testenin (krpic)
10 dag čebule
5 dag česna
1 dl olja
sol, poper, vegeta
belo vino
peteršilj
lovorjev list
V večjem loncu kuhamo na drobne kocke narezan krompir in korenje, dodamo sol, začimbe in vegeto. Posebej na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, česen in na kocke narezano slanino. Prepražene sestavine dodamo krompirju in korenju in vse skupaj še nekaj časa kuhamo. Nato dodamo odcejene krpice, ki smo jih posebej skuhali v slanem kropu. Še malo pokuhamo, dodamo nekaj žlic vina, sesekljan peteršilj in postrežemo.
Puranova rulada z jajčno omleto in grahom
Potrebujemo (za pet oseb):
50 dag svežega puranjega fileja
3 jajca
5 dag kuhanega graha
sol, olje
Spečemo jajčno omleto, tako da stepenim jajcem dodamo sol in grah. Puranji file prerežemo, da dobimo velik kos. Nanj položimo omleto in zvijemo v rulado. Rulado zavijemo v aluminijasto folijo in pečemo v pečici 30 minut na 160 stopinjah. Postrežemo z mlinci in dušenim sladkim rdečim zeljem.
-
Potrebujemo (za deset oseb):
20 dag graha
20 dag korenja
20 dag paprike
20 dag pora
10 dag koruze iz slanice
sesekljan peteršilj
12 dag majoneze
5 dag kisle smetane
sol, poper, limonin sok
Skuhamo grah in na kocke narezano korenje, svež por in papriko narežemo na zelo tanke rezance, koruzo odcedimo. Vse sestavine zmešamo z majonezo in kislo smetano, dodamo sol, poper, sesekljan peteršilj in limonin sok
-
Potrebujemo (za en pekač)
Za kvašeno testo:
1,5 kg moke (tip 500)
1,5 kocke kvasa
7 rumenjakov
15 dag margarine
1 vanilijev sladkor
30 dag sladkorja
7 dl mleka
ščep soli
Za nadev:
2 kg jabolk
20 dag sladkorja
ščep cimeta
limonina lupinica
limonin sok
Za vpijanje soka:
10 dag belih drobtin
1 lonček kisle smetane
1 jajce
Moko presejemo in dodamo sol. Nato naredimo kvasni nastavek iz tople vode, žličke moke, sladkorja in kvasa. Počakamo nekaj minut, da kvas začne delovati. Posebej segrejemo mleko, margarino, vanilijev sladkor in rumenjake. V skledo z moko dodamo kvasni nastavek in ostale tople sestavine. Dobro premešamo in zgnetemo. Testo pustimo počivati 15 minut na toplem. Medtem pripravimo nadev: jabolka olupimo, naribamo in jim dodamo sladkor, cimet ter limonin sok in naribano lupinico. Vse skupaj dušimo.
