Vzajemnost
Vzajemnost
  • Aktualno
  • Dobro je vedeti
  • Zgodbe
  • Dobro počutje
  • Prosti čas
  • Druženje
  • Mali oglasi
  • Arhiv
  • Oglaševanje
  • Nagradne igre
  • Klub
  • Koristne informacije
  • Iskanje
  • Naj bo steklenica vode vedno pri roki

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    S staranjem se zaloga tekočine v telesu manjša, zmanjšuje se ledvična funkcija in s tem sposobnost za varčevanje z vodo, občutek žeje pa postane manj izrazit. Te težave lahko dodatno poslabšajo še kronične bolezni, kot sta diabetes in demenca, ter uporaba nekaterih zdravil. V vročini je zato treba nenehno piti dovolj navadne vode ali nesladkanih napitkov ter na ta način sproti nadomeščati tekočino, ki jo izgubimo s potenjem.

    Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.

  • Kako preživeti poletje in ne zboleti

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    Veliko je mitov, a tudi kakšna resnica o zbolevanju zaradi mraza in vročine, če ne drugega, pa je dejstvo, da nas vročina lahko konkretno utrudi, mraz pa prinese glavobole. Z nekaj načrtovanja in prilagoditvami dnevnega ritma pa nam je poleti lahko prav lepo.

    Ljudska modrost pravi, da se prehladimo, če gremo z vročine v klimatski hlad, ali bog ne daj, da nam okoli ušes potegne hladen piš. Znanost meni, da od hlada ni prehlada, a vsakega od nas je že bolelo grlo, uho ali sinusi, ko smo se znašli pod pišem polarno mrzlega zraka na vroč poletni dan. Savnanje, kjer s komaj znosne vročine skočimo pod mrzlo prho in spet nazaj na vročino, imamo za koristno, krepilo naj bi odpornost, žile in počutje, ne pa klicalo prehlada. Po drugi strani pa sprehod s sonca v klimatizirano trgovino in nazaj, torej podobno, ne deluje prav nič blagodejno.

  • Zaprtost težko spregledamo

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    Razlogi za zaprtost se skrivajo v nepravilnostih črevesnega mišičja, živčnih povezav, v anatomiji črevesja ali težavah s prebavo, povezanih z encimi, žolčnimi kislinami, hrano in nekaterimi bakterijami.

    Če blata ne odvajamo dnevno, je zaskrbljenost odveč, saj se kot normalno šteje odvajanje dva- do trikrat na dan ali trikrat na teden. Blato je praviloma gladko in mehko, v obliki banane ali klobase in se mora z lahkoto izločiti. Če odvajamo redkeje kot trikrat na teden, potem že lahko govorimo o zaprtosti. O zaprtju govorimo tudi, če se moramo pri odvajanju močno naprezati.

  • KRATKE ZDRAVSTVENE

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    Smo svetovna velesila na področju presaditev srca

     Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev še vedno na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Lani so na Kirurški kliniki UKC Ljubljana opravili 26 transplantacij, skupno pa se približujemo že 500. transplantaciji srca, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost naše medicine. Dodatno razveseljuje še dejstvo, da je preživetje bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja. Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 vzpostavil letos umrli prof. dr. Bojan Vrtovec. S tem se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem močno izboljšala, saj jih iz drugih bolnišnic hitreje napotijo k specialistom, sporočajo iz UKC. 

  • Pogosto spregledan rak mehurja

    Dobro počutjejulij '25Zdravje

    ZDRAVJE

    Dalj časa trajajoče težave, kot sta pekoče, boleče uriniranje in kri v urinu, so znaki, ki zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Čeprav so simptomi podobni kot pri vnetju urotrakta, gre lahko za raka sečnega mehurja, kar pokaže ultrazvok sečil.

    Rak mehurja se najpogosteje pojavlja po 60. letu starosti, zlasti med 70. in 80. letom, približno dve tretjini bolnikov je moških. Več kot polovica rakov sečnega mehurja je posledica kajenja, in to ne glede na to, ali so sami kadili ali so bili izpostavljeni pasivnemu kajenju.

  • Robotske operacije so kirurgija prihodnosti

    Dobro počutjejunij '25Zdravje

    Zdravje 

    Kar je bilo še pred nekaj desetletji nepredstavljivo, je danes vsakodnevna praksa v dveh slovenskih bolnišnicah. Sistem za robotsko kirurgijo so v Splošni bolnišnici (SB) Celje imeli že pred 15 leti, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana pa so prvo operacijo s pomočjo robota izvedli leta 2018. Večino tovrstnih operacij naredijo urologi, tretjino abdominalni kirurgi. Prednosti za bolnike so v primerjavi zlasti s klasičnimi in tudi laparoskopskimi operacijami velike. Dolgoročno gledano ima koristi tudi zdravstvena blagajna.

  • Hrana kot pomoč pred škodljivim vplivom sonca

    Dobro počutjejunij '25Prehrana

    PREHRANA

    Poletje je pred vrati in na žgoče sonce se moramo pripraviti, saj stara modrost pravi, da sonce daje življenje in ga hkrati uničuje. Koža je največji organ in obrambni plašč našega telesa, ki ga varuje pred zunanjimi vplivi, vdorom škodljivih snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne vlage. Skoznjo izločamo odpadne snovi in uravnavamo telesno temperaturo.

     Za zaščito pred poletnim soncem je odgovorna predvsem zgornja plast, povrhnjica. V nasprotju s pričakovanji smo manj občutljivi za mraz kot za vročino, saj imamo šestkrat več čutnic za vročino. Pigment v koži je naravna zaščita pred sončnimi žarki. Pod vplivom teh se aminokislina tirozin v koži spremeni v barvni pigment, ki kožo obarva, potemni in jo nekoliko varuje pred opeklinami. Hkrati spodbuja nastajanje imunske zaščite pred okužbami. Prav tako se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ergosterin, ki je oblika holesterola, spremeni v vitamin D. To je pozitivni vidik sončenja, saj se povečata napetost in prožnost kože. Pri opeklinah kože, tudi če jih povzroči sonce, pa se pojavijo mehurji, kar pomeni, da je povrhnjica poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline po veliki površini kože zelo nevarne.

  • Gabez z izjemno močjo celjenja

    Dobro počutjejunij '25Zdravje

    Navadni gabez je v tradicionalnem zdravilstvu že stoletja znan kot zdravilna rastlina, ki pomaga pri zdravljenju modric, udarnin, opeklin, natrganih mišic, zvinov, izpahov in zlomov. Med številnimi ljudskimi imeni zanj sta tudi kostni celivec in črni koren.

    Gabez (Symphytum officinale) je trajnica, ki jo poznamo tudi z naših vrtov, njiv in travnikov, najdemo jo na vlažnih robovih poti in ob robu gozdov. Poleg že omenjenih ga pri nas poznamo tudi pod imeni gabež, gavez, izvinek, opašica, skornik, svaljnik, svenik … Rastlina iz družine srhkolistnic zraste od 80 do 120 centimetrov visoko, pokončno steblo in veliki suličasti listi so precej dlakasti, cvetovi pa so zvonaste oblike in vijoličaste barve. Cveti od aprila do septembra. Nekateri ga sadijo na vrtovih, kmetje pa ga ne marajo preveč, saj ga imajo za trdoživ plevel, ki se ga je težko znebiti. Ker ima zelo razvit koreninski sistem, iz okoliške prsti močno črpa vodo in s tem suši in izrablja prst, zato druge rastline ob njem slabše uspevajo.

  • Aktivni počitek pred počitkom

    Dobro počutjejunij '25Gibanje

    GIBANJE

    V svoji športni praksi sem prišla do ugotovitev, da je pravzaprav aktivni počitek tisti, ki ima za rezultat vedno dobro počutje brez predhodnega večjega napora in ima za posledico vedno dober in krepčilen spanec.

    Preden začnete izvajati sprostilne vaje, naj poudarim, da se vsi premiki med vajami delajo zelo počasi. Med počasnimi premiki nežno in umirjeno dihajte skozi nos. To je pogoj, da telesa ne boste preveč poživili s hitrimi gibi in preglobokim dihanjem.

    Sedite na stol, kot je prikazano na fotografiji (fotografija 1). Kot vidite, je drža zelo sproščena in v tem položaju lahko nekajkrat zaokrožite z gležnji in nežno zmasirate gležnje in stopala. Vajo izmenoma ponavljajte z obema nogama toliko časa, kolikor vam prija.

  • Zaščita ušes pred vodo in hrupom

    Dobro počutjejunij '25Zdravje

    Če imate občutljiva ušesa ali pogosta vnetja, je priporočljivo, da ne pride voda v ušesa. Rešitev so po meri narejeni silikonski čepki za ušesa.

    Čepke priporočamo vsem, katerih ušesa so občutljiva ob stiku z vodo – v bazenu, doma pod prho, v mokrem vremenu itd. Še posebej jih priporočamo v primerih, ko bi vdor vode v sluhovod lahko predstavljal težavo oziroma posledično vnetja – na primer pri otrocih, ki imajo v bobnič vstavljene timpanalne cevke. Primerni so tudi za vse, ki jim po plavanju ne steče voda iz ušes, kasneje pa se to kaže v obliki bolečin in vnetij. V slušnih centrih Widex silikonske čepke za ušesa izdelamo po meri in tako zagotavljamo popolno zaščito pred vdorom vode.

  • 1
  • …
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • …
  • 237
  • Naročite se

    01 530 78 44

    Arhiv PDF

    Št. 10, oktober 2025

    Št. 10, oktober 2025

    Prelistajte izvleček

    Pozdrav iz uredništva

    Lovili smo ravnotežje med pravičnostjo in solidarnostjo Pokojninska reforma, ki je ena najpomembnejših te vlade, je prejšnji mesec začela zakonodajno pot. Socialni partnerji so se dve leti pogajali, da so dosegli...

    Ni smrtno nevarna, a povzroča zaplete Približno osemdeset odstotkov bolnikov z osteoporozo je žensk in le dvajset odstotkov moških. Ali drugače povedano: vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in...

    Brez maščob ni življenja Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni zdravega življenja. So del človekove prehrane že od pračloveka lovca, s čemer je dobil maščobe...

  • ZDUS

    Seniorske novice

  • Poglejte tudi

    Fotogalerije

    Letošnje leto prelomno za starejše1. oktober 2025 Kaj narediti, da bo Slovenija...

    Bralci Vzajemnosti so letos preplavili Krk16. junij 2025 Spomini na letošnje že 19....

    Odnos do starejših je ogledalo družbe1. oktober 2024 Včeraj se je v Cankarjevem domu...

    Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe13. junij 2024 Četrti Dnevi medgeneracijskega...

    Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum10. junij 2024 Od 2. do 5. junija je potekalo...

  • Klub ugodnosti

    Ponudniki ugodnosti »

    Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
    Več »

  • Najbolj brano

    Kaj podariti ostarelim staršem za rojstni dan

    Starost, ji znamo prisluhniti?

    Zdravnik mora biti bolnikov zagovornik

    Adria nam je dala krila

    Kuhamo po nemško

    Kvačkana želvica

    Moji ostareli starši se spreminjajo

    Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja

© 2025

Zavod Vzajemnost
p. p. 134
1001 Ljubljana

urednistvo@vzajemnost.si
01 530 78 42

Naročniki lahko prenesete PDF celotne revije

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih

▲ Na vrh straniDomovKlub ugodnostiO nasOglaševanjePogoji rabe, zasebnost in piškotkiPravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov