Zdravje

Srčno popuščanje je stanje, pri katerem srce ne zmore več učinkovito črpati krvi, da bi zadovoljilo potrebe telesa po kisiku in hranilih. Zaradi staranja prebivalstva se število bolnikov povečuje, zato ga marsikdo imenuje tudi epidemija 21. stoletja.

 Srce je mišična črpalka, ki vsak dan prečrpa približno 7000 litrov krvi. Srčna mišica mora biti dovolj močna za skrčenje (sistolo) in dovolj elastična, da se med sprostitvijo (diastolo) ustrezno napolni. Ko ta mehanizem oslabi, na primer zaradi bolezni, poškodbe ali preobremenitve, srce izgubi svojo črpalno moč. Takrat govorimo o srčnem popuščanju. Takšno srce deluje šibkejše in manj učinkovito.

ZDRAVJE

Običajno se radi pogovarjamo o zdravju, natančneje o težavah z zdravjem, a beseda le redko nanese na uhajanje urina, čeprav je dokaj pogosta nadloga.

Z leti namreč slabi delovanje organov, moč mišic in veznega tkiva se zmanjšuje, zato sečni mehur ne zmore zadrževati vode, kot jo je nekoč. Ženske imamo zaradi nosečnosti, porodov in hormonskih sprememb pogosto oslabljene mišice medeničnega dna in veziva, zato nam rado uide nekaj kapljic pri kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju težjih bremen ali celo pri hoji v hrib. Še huje je, kadar nas na vodo tišči pogosto, nenadno in s tako silo, da skoraj ne zmoremo do stranišča.

ZDRAVJE

Vadba za krepitev mišic, ravnotežja, gibljivosti in koordinacijo lahko zmanjša tveganje za krhkost za 41 odstotkov ter bistveno zmanjša možnost padcev, ki so eden vodilnih vzrokov poškodb v starosti.

Idealno je seveda, da se dovolj gibamo vse življenje, torej od otroških let naprej, vendar ima tudi vadba v zrelih in poznih letih pozitivne učinke, so poudarili fizioterapevti ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je poudarjal pomen zdravega staranja. Vendar pa raziskave kažejo, da je skoraj tretjina starejših odraslih telesno neaktivna, kar pomeni, da večji del dneva presedijo. Neaktivnost pa je glavni vzrok krhkosti, ki se kaže z občutkom izčrpanosti, šibkostjo, počasnim premikanjem, težavami z ravnotežjem in izgubo telesne teže.

Eden prvih znakov, da z našim sluhom nekaj ni v redu, je, da se nam dozdeva, da ljudje okrog nas ne govorijo dovolj glasno in razločno. Lahko se nam dogaja, da v pogovoru ne razumemo bistva, ker ga nismo dobro slišali in razumeli. Posebej zahtevni so pogovori v hrupnem okolju, na primer v restavraciji ali pa na zabavi. Precej očiten znak pa je tudi glasneje nastavljen televizijski in radijski zvok. 

Izguba sluha se večinoma ne zgodi naenkrat, po navadi ga izgubljamo postopno. Sami si običajno tega, da slabo slišimo, najprej nočemo priznati, ampak prav je, da smo pozorni na morebitne znake in upoštevamo svoje bližnje, če nas na to opozorijo. Ko si priznamo, pa je treba takoj ukrepati. Preprost test sluha lahko opravimo na spletni strani widex.si. Če nam bližnji vztrajno govorijo, da slabo slišimo, in če tudi rezultat testa ni najbolj obetaven, se lahko prijavimo na brezplačni preizkus sluha v enem od slušnih centrov. Tam nam bo slušni akustik svetoval, kako naprej. Pogum velja!

ZDRAVJE

Ob svetovnem dnevu samomora so strokovnjaki vnovič poudarili pomen pogovora o samomoru – brez obsojanja, a z veliko razumevanja in podpore.

Stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, začel zapirati vase ali umikati iz okolja, če hitro spreminja razpoloženje, nekateri pa tudi zelo neposredno povedo, da razmišljajo o samomoru, je povedala psihologinja Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Najpomembnejše je, da ostanemo ob njem, si zanj vzamemo čas in izkoristimo priložnost za pogovor o najhujših stiskah, pa svetuje Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.

Zdravila niso bomboni

Skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj občasno uporabljal zdravil, ki jih kupi v lekarni brez recepta, na primer protibolečinske tablete, nosna pršila, sirupe proti kašlju ali zdravila za blaženje zgage. Večinoma so namenjena lajšanju blagih, kratkotrajnih zdravstvenih težav, najpogosteje prehlada, bolečine ali vročine, vendar pa je potrebno dosledno upoštevanje navodil za uporabo, so opozorile agencije za zdravila in medicinske pripomočke v mednarodni kampanji Zdravila niso bomboni.

Zdravje

V hladnejšem delu leta v zraku kroži več virusov in tako se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Ta se namreč hitro širijo, najpogosteje s slino, ki jo oboleli širijo naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Prehlad po navadi zdravimo kar doma. Najbolj pomagata pitje veliko tekočine (vsaj dva litra na dan toplih, a ne vročih napitkov) in počitek. Jejmo veliko sadja in medu, če ga smemo uživati. Bolečine v grlu ali vneto žrelo blažimo s pastilami za lizanje ali pripravki za grgranje.