Zdravje rekreacija                           

Če prikazane vaje vključite v vsakdanjo rutino, se boste laže gibali. Če jih naredite pred težjimi deli in po njih, vam bodo pomagale odpravljati zakisanost in zakrčenost mišic in veziv ter pripomogle k sprostitvi ter boljšemu spancu. V primeru gibalnih omejitev zaradi poškodbe ali bolezni pa boste ob njihovi uporabi lahko veliko hitreje napredovali in samostojno uspešno opravljali vsakdanje obveznosti.   

Priporočam, da vsako vajo ponovite tolikokrat, da jo lahko še naredite prijetno. Nato si privoščite odmor za sprostitev in potem vajo ponovite še enkrat.

Zdravje

Zlomi kolka močno vplivajo na kakovost zdravja starejših, so pa tudi velik zdravstveno-finančni problem. Britanski raziskovalci ugotavljajo, da uravnotežena prehrana pripomore k zmanjšanju tveganja za tovrsten zlom.

Raziskovalci Univerze v Leedsu v Veliki Britaniji so spremljali podatke iz britanske Biobanke za pojavnost zloma kolka pri 413.914 ženskah in moških z različnimi prehranskimi navadami. Razdelili so jih v štiri skupine: v prvi so bili tisti, ki so jedli meso najmanj petkrat tedensko, v drugi tisti, ki so jedli meso redkeje, v tretji tisti, ki so jedli samo ribe, in v četrti vegetarijanci.

Dispepsija je pogosta ponavljajoča se motnja pri prebavi hrane, ki se največkrat kaže kot občutek polnosti želodca, napihnjenosti, pekoče bolečine ali zgage, pogosto te simptome spremlja tudi neprijetno spahovanje. Občasno za dispepsijo in refluksom trpi od 20 do 35 odstotkov posameznikov. Vzroki so lahko refluksna bolezen ali vnetje želodčne sluznice ali dvanajstnika, zelo redko pa je lahko vzrok dispepsije tudi rak na želodcu.

Velikokrat, predvsem pri mlajših pacientih, pa gre lahko le za funkcionalno motnjo brez dejanskega bolezenskega stanja. V dispeptične težave lahko vodi tudi okužba posameznikov z bakterijo Helycobacter pylori, kar pa še ni popolnoma dokazano, saj je okužba s to bakterijo zelo pogosta (do 30 odstotkov posameznikov) in gre mogoče za naključno povezavo. Prav tako lahko dispepsijo povzročijo nekatera zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdravila in acetilsalicilna kislina ter alkohol in močno začinjena hrana.

Z leti začne naša koža kazati bolj ali manj izrazite znake staranja. Postane tanjša, bolj suha in razpokana, ohlapnejša, manj prožna in napeta. Lahko je srbeča in se lušči, pojavijo se gube, pogostejše so pigmentne lise.

Vse to so posledice fizioloških sprememb, ki spremljajo naravni proces staranja kože. Zrela koža vsebuje manj maščob in vode, slabše je prekrvavljena in zato slabše oskrbovana s kisikom ter hranilnimi snovmi. Počasneje se obnavlja, kakovost vezivnega tkiva je manjša. Oslabljena je zaščitna bariera, ki varuje kožo pred prekomerno izgubo vode, vdorom škodljivih mikroorganizmov, alergenov in dražečih snovi. Zrela koža je zato pogosto suha in občutljiva. Naravni procesi staranja so neizbežni in jih težko upočasnimo. V veliki meri pa se lahko z zdravim načinom življenja in skrbno vsakodnevno nego izognemo prezgodnjemu staranju kože.

ZDRAVJE

Do zastrupitve s hrano pride običajno zaradi strupov v njej, ki jih ustvarijo najrazličnejši mikroorganizmi, najpogosteje bakterije. To se zgodi takrat, ko hrane ne pripravimo pravilno, mesa dovolj ne skuhamo ali ne spečemo, ne operemo dovolj temeljito sadja in zelenjave ali pa ne poskrbimo za čistočo kuhinje in seveda svojih rok.

O zdravi pripravi hrane smo se pogovarjali z mag. Ivo Verbnik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki svetuje živilskim podjetjem, kako organizirati postopke, da bodo potrošnikom zagotovili kakovostno in varno hrano, svetuje o prehrani in izdeluje jedilnike za ustanove.

Psihologija

Veliko govorimo o pomenu ustrezne medsebojne komunikacije. Komunikacija je zelo širok pojem, saj ne moremo, da ne bi komunicirali. Že samo če tiho stojimo v sobi, polni ljudi, z njimi komuniciramo. V tem primeru ne z besedami, temveč z držo, mimiko, pogledom. Ko uporabljamo še besede, postane naše sporočanje še obsežnejše in polnejše.

Pozorni moramo postati takrat, ko se nam v pogovoru zazdi, da je sogovornik tisti, ki nas vodi, in da nimamo možnosti dajati drugačnih odgovorov kot tistih, h katerim nas je sogovornik navedel. Takšno komunikacijo lahko imenujemo manipulacija. Manipulacija je skupni izraz za psihološki vpliv na drugega, katerega skrivni namen je doseči svoje cilje, ne da se sogovornik zaveda, kaj manipulator počne. Pogosto so manipulatorji tako spretni, da jih doživljamo kot prijazne, kot tiste, ki so pozorni do nas, in so dobri sogovorniki. Medtem ko se pogovor lahko zelo hitro spremeni, če želimo uveljaviti svojo voljo in pokazati nestrinjanje. Tehnike manipulacije so različne, nekatere težko prepoznamo, ker so zavite v prijazen ton, nasmeh in večjo količino besed, ki jim težje sledimo.

ZDRAVJE

Vsaka druga do tretja ženska po menopavzi in vsak peti do šesti moški po 50. letu bosta do konca življenja utrpela enega od najpogostejših osteoporoznih zlomov: kolka, zapestja, nadlahtnice ali vretenca. Lahko pa se zlomi tudi medenica ali druga kost. V Sloveniji je vsako leto okrog 16 tisoč zlomov osteoporoznih kosti, med njimi več kot tri tisoč zlomov kolka.

O osteoporozi, ki spada med eno najbolj zahrbtnih obolenj, saj ne boli, dokler ne pride do zloma, smo se pogovarjali s prof. dr. Tomažem Kocjanom, dr. med., spec. internistom endokrinologom, ki je vodja Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana ter učitelj na Katedri za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot je poudaril, je približno 80 odstotkov bolnikov z osteoporozo žensk in le 20 odstotkov moških. Za to so trije razlogi. »Maksimalna kostna masa je pri ženskah genetsko nižja kot pri moških. Drugi razlog je, da pride v zgodnji fazi menopavze do zelo hitre izgube kostnine, celo do treh odstotkov na leto. Tretji razlog pa je, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški.« Omenil je še, da gre v razvitem svetu dolgožive družbe za pravo epidemijo krhkih kosti, takšnih, ki se bolj lomijo kot sicer. »Lahko že pri čisto nedolžnem ali nerodnem gibu.«